šolanje

Pozdravljeni!

Zanima me kako se v različnih državh lahko srednji razred prebivalstva šola svoje otroke. Ima nekdo, ki ima zelo nizke dohodke možnost šolati svoje otroke, jih kdo pomaga ali ne. Koliko stroškov predstavlja npr. šolanje enega otroka (srednja, nato fakulteta) glede na plače.
Bi mi kdo malo opisal ta problem, ker se bojim, da bo kmalu postal tudi naš.

Anka

To je zelo kompleksna tema. V Kanadi imas javne sole (ki so zastonj) in privatne, kamor seveda hodi elita. Vecina navadnih smrtnikov je v javnih solah. Univerzo in vse izobrazevanje po srednji soli pa je treba placati. To se ti sicer steje kot davcna olajsava, vendar je se vedno placljivo in precej. Studentje delajo preko poletja in pozimi (part time), da si zasluzijo za studij. Starsi jim ga obicajno NE placajo (pac ni taka navada). Ce student nima dovolj denarja, lahko vzame posojilo ali pa izstopi iz sole. Pavziranja ne poznajo — studirati je treba sproti, drugace nisi vec student.

Na Svedskem so vse sole, tudi univerza in potem podiplomski studij zastonj (nobenih solnin ali podobnega, edini strosek so knjige in clanarina v studentski organizaciji). Ko pride student na univerzo, dobi 5-letno posojilo od drzave, nekaksno stipendijo, ki ravno pokrije stroske zivljenja. To posojilo se potem odplacuje skozi celo delovno dobo po univerzi, ko se student zaposli. Ce drzavno posojilo ni dovolj za zivljenjske stroske (in ponavadi ni, ker pokrije le zivljenjski minimum, vsota pa je odvisna tudi od uspeha studenta), vecina studentov med poletnimi pocitnicami dela, da si zasluzi nekaj ekstra denarja.

Starsi otrok na Svedskem po srednji soli praviloma ne podpirajo vec financno, studenti se ponavadi takoj po srednji soli odselijo od doma in niso vec odvisni od starsev. Odselijo se tudi v primeru, ce zivijo v istem mestu, kjer bodo studirali.

Kar se Avstrije tiče (cene bom v šilingih pisala, ker so mi še vedno bližje)…

Osnovne in srednje šole so zastonj. Univerza se po novem (kakšni dve leti) plačuje – 5000 ats na semester (ca. 350 evrov, torej letno okoli 700 evrov). Večina študentov (no, bolj ali manj vsi, razen redkih izjem) se takrat od doma odselijo. Starši za njih (dokler redno študirajo in na študijsko leto opravijo vsaj 20 tedenski ur) dobivajo otroške dodatke, pač glede na socialni status (torej plačo) – tak dodatek je nekje okoli 2000 ats na mesec (povprečna plača). Naj še samo dodam, da je navadna trgovka pred uvedbo evra zaslužila nekje 10.000 ats, najemnina za stanovanje + stroški (enosobno, občinsko) pa je takrat stala nekje 5000-6000 ats.

Študenti imajo veliko možnosti pridobiti kakšno štipendijo (v smislu republiške ali kadrovske, težje je dobiti tako za nadarjene). Študentska posojila se dobi brez težav, tudi država ponuja posojila za plačevanje šolnine, ki jih odplačaš, ko se zaposliš. Večino študentov delno financirajo starši, zelo veliko jih ob študiju kelnari ali kako drugače dela. Za kolegico (študentko) lahko rečem, da je za mesec dni dela letos (počitniško delo) pri neki bolj znani firmi dobila 1200 evrov, poleg tega da so ji priskrbeli (za tisti čas) stanovanje in plačali prevoz…

Aja: v povprečju porabijo za študij, za katerega je predvidenih 10 semestrov, nekje 12-16 semestrov (odvisno od študija), nekateri študirajo tudi po 10 in več let…

Jaz sem zato, da naš sistem kar ostane tak, kot je…