Pozdravljeni,

Tudi jaz se zanimam za šolanje otroka na domu. Prosim za več informacij. Tu je moj e-mail: [email protected].

Vnaprej hvala.

Pozdravljeni vsi,ki ste za [olanje na domu in tudi tisti,ki ste proti,oziroma imate pomisleke!

Jaz kot mama in \enska dajem na prvo mesto mojega ljubljenega otroka.Na[a dru\ba pa \al ne deluje tako. Cel zahodni sistem temelji na materialnih vrednotah,ne na ;love[kih,zato \elim in ho;em,da jaz,kot ozave[;ena oseba tudi kaj naredim zato.To pa zato,ker vsak posameznik lahko to stori.Meni je najpomembnej[e bitje na svetu otrok,pa ne samo moj tudi vsi drugi.
Vsak dan se vpra[am in tudi 8 letno h;erko. Kako si , Kako se po;uti[,kaj si \eli[ u;it,kaj te veseli,kak[no idejo ima[ in [e ve;.Skratka na[i otroci so ljudje na[e skupne bodo;nosti! Bodo ustvarjali mir ali vojno.
Kot ;lovek in terapevt vem,da vsi potrebujemo sre;ne otroke,kajti ti bodo postali sre;ni odrasli,ne pa da se bodo odrasli morali ukvarjati z posledicami svojega otro[tva.Sre;en ;lovek bo ustvarjal mir,veselje-ljubezen bo [iril okrog sebe.
Zato vsem star[em pravim,spra[ujte svoje otroke ;im ve; in tudi sebe spra[ujte,kajti odgovor bo pri[el,le vpra[anje mora bit pravo!

Vesela bom vsakr[nih odgovorov na moje mnenje!

Vsem vse dobro!

V šolo pridejo otroci iz različni družin, z različnim predznanjem in z različnimi sposobnosti. Torej se otrok, ki hodi v šolo veliko nauči o medsebojnih odnosih. Spozna ustrezne in neustrezne odnose. Starši pa ga moramo doma usmerjati, mu dati moralne vrednote. Saj slej kot prej bo otrok moral iti v družbo, starejši kot bo težje mu bo. Jaz mislim, da otrok rabi varno zavetje v družini, ki mu nudi 100% podporo, rabi pa tudi šolo in sošolce, ki mu jih ne izbirajo starši.

Dve zgodbici za uvod :
Poznam osebo, katere izkušnja v šoli je naslednja (pišem z njenim dovoljenjem):
Kot otrok je bila izredno občutljiva in ji je bivanje v šoli pomenilo pravo travmo. Učenje ji sploh ni delalo problemov, saj je bila ves čas med najboljšimi učenci v razredu. Problem so predstavljali sošolci, ki so jo vseh osem let dražili. To je seveda razultiralo v številnih psihičnih motnjah, ki jih je lahko predelala, ko je lahko razumela, zakaj se nekateri otroci tako obnašajo do drugih in kaj je bilo tisto v njej, ki ni dovolilo, da bi `udarce vrnila nazaj´.

Poznam pa tudi deklico, ki ima zelo prefinjen občutek za sovrstnike. Njen primer: bila je povabljena na prijateljičin rojstni dan. Sama je poskrbela za darila (jih skrbno izdelala in zavila): to je samo za L, da bo vesela, je rekla. Toda, darila so bila izdelana z otroško roko in rezultat je bil kakršen je pač bil. Odrasli lahko cenimo prisrčnost in skrb omenjene deklice, otroci ponavadi pač ne.

Tako, da sem mnenja, da ni nujno, da se otroci, ki hodijo v šolo veliko naučijo o medsebojnih odnosih. Če bi se, bi naša družba verjetno izgledala precej drugače. Mislim, da je to skrajno subjektivna stvar. Otrok bi moral iti v družbo takrat, ko bi bil na to notranje pripravljen. Če starši pozorno spremljajo otrokov razvoj in mu sledijo, bodo trenutek otrokove notranje zrelosti znali prepoznati.
Zdi se mi, da se pri nas ljudje dosti ukvarjajo (miselno) s socializacijo svojih otrok. Otroci naj bi se socializirali v vrtcu in šoli. Toda človeka ne socializira nobena zunanja institucija, človek postane socializiran z zrelostjo, to pomeni, da je notranje, psihološko zrel. Ko razume druge in jih brezpogojno spoštuje in je pripravljen na dialog in medsebojno sodelovanje. Tega pa na žalost pogosto niso sposobni niti odrasli.

sem mamica6 letnega sincka in ima spinalno misicno atrofijo pa niaem pripravljena ga dat v zavod in me zanima ce ma kaksna mamica vec informaci kako poteka solanje na domu z otrokom z posebnimi potrebami mi zna kdo pomagat prosim

Če se otrok šola doma itak vedno dobi 5,mamico mal prosi(ker učiteljice ni mogoče tako prositi),pa se mamica mal zasmil pa “mu bom dala 5”

na enem mestu: http://solanadomu.weebly.com/index.html

Za mamino petko, haha dobra fora. V spričevalo pa mu itak vpišejo oceno, ki jo dobi na izpitu (pisni in ustni del pred komisijo).

na to temo sem pisala diplomsko nalogo… v Kanadi
dobila veliko pozitivnih in negativnih primerov.

Moj otrok pa je v javni OŠ, 1. razred in že piše s pisanimi črkami, pa se mora “ubadati” z velikimi tiskanimi. celo stran. Sem prosila učiteljioco, če lahko na črko, ki jo obravnavajo raje napiše celo stran pisanih besed, ki se začnejo na tisto črko . Je rekla, da so pisane črke v 2. razredu in da ji ne bo škodovalo, če napiše eno strann tiskanih črk.
Tudi njej ne bo škodovalo, če pometa po učilnici, namesto da uči. To je sicer žaljivo od mene, samo otrok, ki je zmožen več, naj po moje dela več. Saj tudi ona dela več, kot pa pometa…

Pozdravljeni, zanima me ali lahko dobim vaš kontakt?? Kak mail ali podobno? Tudi jaz sem napisala diplomsko nalogo s to vsebino in me zanima izmenjava mnenj. hvala!