šola-zapisovaje otrok
…”po dveh mesecih zapisovanje je otrokom čisto vseeno zakaj so zapisani oz. da sploh so zapisani. Ko sina vprašam če je bil v šoli kaj zapisan namreč
Pojma nimam.”
Tvoj otrok je čisto pravilno reagiral, da se ni pustil zasekirat zaradi nepomembnega zapisovanja. Naj otroci pokažejo profesorici, da ni izbrala pravi način za postavljanje avtoritete.
Otroci znajo prav odreagirat, če jim starši pustimo mislit svojo glavo.
Pustimo otrokom živet veselo otroštvo!!!!!!!!!!!!!!!!!
Lep pozdrav,
Anika
Najbolje, da zaprejo šole, pa vsak starš za svojega otroka poišče učitelja po njegovih merilih.
Ne vem , kaj vse bi vi sploh radi od učiteljev.
Kot starši svojim otrokom včasih ne pridemo na konec, pa bi želeli, da učitelj s skupino otrok dela kot da bi bil v razredu samo eden in edini otrok.
Šola je šola, doma je pa doma. Saj tudi v službah ne moremo početi tega, kar delamo v privat sferi.
Ne vem kako bi se ve počutile, če bi se izšolale za nekaj, pa bi vam konstantno nekdo solil pamet , kako naj to delo opravljate. Zamislite si, da je v razredu dvajset otrok, pa bi vsak starš pričakoval od učitelja za svojega otroka drugačen koncept poučevanja.
Popolnoma nesmiselno je pričakovati, da se bo enačil red in navade vsakega otroka doma in red v šoli.
Dajte se malo zamisliti. Tudi sam sem oče otroka drugega razreda in niti ne pomislim, da bi se vmešaval v delo učiteljev, tako kot se učitelji ne mešajo v mojo vlogo starša.Če veljajo red in disciplina ter način dela za preostale otroke, bodo še pa za mojega.
Postavite se v vlogo učitelja. Jim sploh ne zavidam. Opravljajte svojo vlogo staršev, učiteljem pa pustite, da opravljajo svoj poklic.
Uživajte v obsojanju, če že morate.
Si že slišal za moč pozitivne stimulacije?
Si že slišal za razrede, v katerih se učiteljice ne izživljajo nad 6-letnikovim cmokanjem, kleptanjem, prepričevanjem … z zapisom v “mapo”?
(Porkaš, bere se, kot bi otroci imeli posebno “kazensko kartoteko”)
Jaz sem za vse to že slišala, pa tudi videla.
Za nemoteno delo v razredu morata biti red in disciplina samoumevno upoštevana. Normalne pogoje za delo si dobri pedagogi priborijo brez posebnih sankcijskih ukrepov.
Da pa otrok med malico (ergo med odmorom od šolskega dela) klepeta in cmoka in ti ga ne gre zafrustriranka zapisat kot najhujšega prekrškarja – ah, ati, ati…..
Ne vem, če si razumel poanto posta in njegovih replik – ti pišeš, da nas moti način poučevanja, mi pa se v osnovi pogovarjamo o vzgojih ukrepih.
O stimulaciji najmlajših učencev.
Si kdaj pomislil na to, kako sta v razredu tvojega otroka dosežena red in disciplina?
Si kdaj pomislil na te male dušice, ki trepetajo in čakajo, kdaj bodo spet zapisani – mogoče, ker imajo obuti različni nogavici??
Zavedam pa se, da bodo ravno taki, kot ti, zatolkli naše otročke, da bodo otopeli in se vkalupili v brezoblično gmoto.
Pustimo jim vendar živeti!
Ali
Razprava o Dobrem pedagogu je enako široooka kot npr. razprava o Dobrem staršu, kajne???
Predvsem pa zelooo posplošuješ in zelo napihuješ.
Kaj se pa zatiranja tiče, glej kdo se je oglasil.
Se mi bolj zdi, da boš ravno ti “zatolkla” svojega otročka v kakšno gmoto s tvojim načinom komuniciranja.
Sem zelo sreečen, da nisem pedagog. Pa ne zaradi otrok, jih imam zelo rad. Zaradi večno nezadovoljnih staršev, ki se svoje vloge ne držijo oz. je ne razumejo najbolje, potem pa od drugih pričakujejo to, kar sami niti na primarni ravni niso sposobni dati.
Moj otrok zelo rad hodi v šolo in mi doma pošteno pove, da je bila učiteljica huda in mi pošteno pove, da je bila upravičeno, ker so klepetali. Pa moj otrok zaradi tega nima nobenih travm, ni nobena trpinčena dušica, ni prepoznanih nobenih kopleksov manjvrednosti, . . .
In če še lahko jaz tebe malo “označim” (čeprav tega ne počnem rad, sploh pa ne na pamet in nekoga, ki ga sploh ne poznam; še manj na podlagi nekaj izraženih misli) se mi zdiš še najbolj “zafustrirana” ti sama.
Ah, ali, ali – lep vikend vam želim!!!
No ja, tole zapisovanje bi še razumela pri 10-letnikih, ampak pri 6-letnikih – totalno mimo. Čista tišina pri malici?? A je to arest al kaj? Saj je res, da je osnovna kultura, da se s polnimi usti ne govori, ampak potem bi moral v vseh gostilnah in restavracijah vladat smrten mir! Prepovedat osnoven družabni stik samo zato, ker se ob tem je?! Haloooooooooo!!!?? In tudi tak način se mi zdi čisto mimo, ker ga otroci ne razumejo. Pa sem strogo proti temu, da se otroke samo gladi in crklja, vendar mora bit vzgojni ukrep takšen, da ga razumejo, pravila pa njim primerna. Kot razumem iz 6 x zapisa otroka v “črne bukve”, lahko v tej šoli samo nemo sedi kot kip od prihoda do odhoda. Kriza!
Ati-ati, moj še ni v šoli, pa sem imam že zdaj še kako krepko namen “vmešavati” v učiteljsko delo. Kajti to, kar ti označuješ kot “vmešavanje” je zame navadna in osnovna skrb za otroka, njegovo vzgojo in dobro počutje. Šola že dolgo trdi, da oni “samo izobražujejo” in NE vzgajajo, kar zelo rad vlači po ustih tudi Gaber. To, kar so opisale mamice zgoraj, zame ni ne izobraževanje in še manj vzgoja. Je navadno sekiranje otrok. 6-letni otrok se zelo rad uči, vendar predvsem na podlagi zgledov in -sliši se bedasto- lepe besede. O tem pa, da moramo biti starši pred učitelji samo tiho, ker oni so strokovnjaki mi pa “laiki”, me popade besnilo. Če starš sam ni strokovnjak za svojega otroka, potem je nekje krepko odpovedal. Kajti samo starš je z otrokom 24 ur na dan in 7 dni v tednu in to od prvega otrokovega diha. Če ga torej starš ne pozna – kdo ga?! In če bolj zaupa učitelju, kot sam sebi, je sfalil v totalu. Vmešavanje pa starševa skrb postane takrat, ko je otrok s svojim obnašanjem več kot zaslužil letom primerno kazen, pa jo starš negira in je ne dopušča oz. v trenutku ko meni, da je njegov otrok nedotakljiv. Ko sam ne ukrepa, drugim pa ukrepati ne pusti. Ali ko uči učitelja, kako naj podaja učno snov. Če pa starš nad nekim ukrepom dvomi ali se mu ne zdi primeren, je pa to še svetlobna leta daleč od vmešanja. Kajti za moje pojme sem za otroka in njegovo dobro “pristojna” najprej jaz (in otrokov oče), šele za nama so vse možne inštitucije. In če bi mi kdo hotel to pravico in pristojnost vzeti, bi se in se bom borila zanjo z vsemi štirimi in še z zobmi zraven!
Cenim, da znaš človeku ( četudi ni mami, ampak ati) kultivirano razložit svoje stališče.
Nikjer nisem trdil, da mora biti starš tiho. Saj tudi jaz ne bom, vendar se pa ne mislim “vsest” na vsak učiteljev vzgojni prijem, ki je zame manj sprejemljiv ali malo oddaljen od mojih pogledov.
Nikjer tudi nisem trdil, da starši nismo strokovnjaki za svoje otroke. Seveda bi jih naj mi najbolje poznali. Vendar so le redki starši 24 ur na dan 7 dni v tednu s svojimi otroci. Jaz nisem in mami tudi ne (služba), otrok je pa v šoli. Torej za čas, ko je otrok v šoli nimam kontrole nad njim, ali ne?
Razen, če bi v razrede montirali kamere in bi vsak teden dobili kaseto.
Res je zaupam učiteljici mojega otroka. Prav tako zaupam sebi in otroku. Pa se sploh ne počutim, da bi kje sfalil. Ne bom pa apriori zavračal nekoga vedenje ali mišljenje, ker ni vzporedno z mojim. Zame je pa tisti sfalil.
Glede “pristojnosti” – čudne izraze ubirate v povezavi z ljubečim starševstvom!!
Lep vikend tudi tvoji družini
Menim, da je prav, da si učiteljica prekrške zapisuje, da lahko natančno pove, kdaj in za kakšen prekršek gre. Gre za to, da nekateri starši svojih otrok svojih otrok ne gleda realno, čes saj so doma pravi angelčki. V šoli pa tepejo sošolce, preklinjajo… Res pa je tudi, da bi si morala zabeležiti, ko gre za resne stvari in ne take male neumnosti, kot je klepetanje pri malici. Sama delam v PB in dobro razumen, da ne morejo biti pri kosilu tiho. Če pa kdo samo klepeta in nič ne je, potem ga seveda presedem.
Alo????
Klepetanje med malico, da ni dovoljeno??? Ja kje pa živimo?
Če otrok med jedjo malo pocmoka, se ga opozori, ne pa prilepi “opazko”. In kaj ji bo konec leta to povedalo o otroku???
Jaz bi stegnila jezik!
Več kot 20 let je, kar sem delala v vrtcu – predšolska skupina = starost današnjih prvošolčkov (ha, ha – morda sem bila celo vzgojiteljica katere od vas :))), pa tudi takrat nisem nikoli in nikdar zahtevala popolne tišine med zajtrkom, malico ali kosilom. Seveda nisem dovolila razgrajanja, toda klepetali smo skupaj.
Spodbujala sem “odprtost” otrok, njihovo sproščenost (ne podivjanost), igrivost – tudi med zaposlitvami.
Nikoli in nikdar se nisem razburjala, če je kdo pogledal na list ali v zvezek k sosedu …
Ni mi jasno kako si lahko učiteljica ali vzgojiteljica v današnjih časih lahko sploh omisli takšno špratansko vzgojo…
Brez besed!
Nataša
:)))
Žal mi je, ker mislim, da dejansko nisi dojel poante. In dobro prebral mojega posta.
Ne gre za “večno nezadovoljne starše”, ne gre za “metanje vsega pedagoškega kadra v isti koš”.
Strinjam se, da je hči ukorjena, če klepeta oz. moti delo med poukom.
Če pa otrok klepeta med malico(!) in je zato “zapisan”, tukaj pa bi se že vprašala, kako in kaj. Če cmoka zraven, se ga pač prijazno opomni (če ga že doma niso uspeli tega naučiti), da to ni vljudno.
Nisem prav pogosto v šoli in ne diham za vrat hčerini učiteljici, bi se pa zamislila, kakšnemu ne-pedagogu smo jo prepustili v roke, če bi mi pokazala (ali zgolj povedala o) kaj takega.
Lp, zafrustrirana Ali, mati “zatolčenega” otroka
:)))
Kar lasje so mi šli pokonci, ko sem prebirala kako so NEKATERI današnji STARŠI nevzgojeni. In upala, da se bo našel vsaj eden, ki bo pametno razmišljal, v dobro otrok. Sama imam že odrasle otroke; hvala Bogu, smo takrat starši še “držali” z učitelji in skupaj reševali probleme, če so nastopili. Nikoli nismo vpričo otrok učiteljev ali profesorjev kritizirali in jim izpodbijali avtoriteto. Tu pa berem o dobesedni potuhi slabemu vedenju. Vzgoja otroka je vendar najvažnejša v najrosnejših letih – do 5. leta!
Slabe navade rastejo z njimi, pride srednja šola, pa beremo, da so sklofutali profesorico ipd. tako, da marsikatera učiteljica ali profesorica zboli na živcih od vsega hudega. – Bodi vesela a:, da se učiteljica tako trudi z otroci, kaj pa jim hudega hoče? Dobesedno popravlja tvoje napake in namesto tebe vzgaja tvojega otroka! Cmokajoč in jezikav otrok res ni simpatičen. Kar poglej prizor kadar na TV pokažejo otroke v vrtcih pri jedi! Malo manjka, da ne stojijo na mizi! Pomagajte učiteljicam, ne kritizirajte jih.
Tebi ati-ati pa vse priznanje za zelo dobre odgovore. Upam, da se bo teh mam kaj prijelo.
Moje mnenje je, da imajo učitelji v šolah več problemov s starši, kot z otroci. Otroci se lažje prilagajajo.
Otroci pridejo v šolo že vzgojeni (kakorkoli že). Če kateri starš misli, da ga bo učitelj prevzgojil, se moti. Otrok ima ob vstopu v šolo že izoblikovane karakterne lastnosti, ki jih v bistvu ni več moč spreminjati. Učitelj pa mora delati z 20-30 -imi otroki.
Ravno danes smo bili na rojstnem dnevu, kjer je bilo 15 otrok iz prvega razreda devetletke. Pa to je bilo za znoret. Kakorkoli že-nekateri ti otroci so popolnoma ponoreli in brez kančka občutka za sočloveka. Pa niso sami nič krivi-otroci so slike svojih staršev.
V šole prihajajo starši, ki jih kar naprej nekaj moti, kar naprej se nekaj pritožujejo, kar naprej bi nekaj spreminjali, kar naprej… In ravno ti starši bi morali najprej pomesti pred svojim pragom.
Vem, da so učitelji različni. Tudi sama se z nekaterimi ne strinjam. Menim pa, da je večina čisto človeških. Sicer pa so tako in tako vedno bolj nadzorovani in nemočni. Šolski sistem pa vedno bolj vodi v anarhijo. A je to naš cilj?
Dvomim, da učiteljica tako zelo uživa ob vpisovanju v zvezek. Kaj pa sploh lahko stori??? Ja, naj ga zmotivira boste rekli. Ste že kdaj poskusili držati motivacijo 25 otrok 4 ure na dan na nekaj kvadratnih metrih?
Povabite samo enkrat cel razred otrok na rojstni dan, pa vam bo vse jasno.
LP, Ivana
Ivana, bravo!!! Resnično bi postavila starše v razred, da bi sami motivirali otroke. Pa ne štiri ure, v marsikaterem razredu bi bilo dovolj 20 minut.
Pometimo pred svojim pragom! Ne vem, če je še kakšen poklic deležen toliko grajanja, kot učiteljski, pa vendar ravno učitelji preživijo z marsikaterim otrokom več ur kot starši.