Država mora zagotavljati svojim državljanom primerne možnosti za izobraževanje. Torej je dolžna postaviti zadostno število šol, v njih uresničevati določene programe in jih tudi financirati iz proračuna.

Zakonodaja dovoljuje postavitev zasebnih šol, ki pa morajo za pridobitev koncesije seveda najprej zadostiti predpisanim kriterijem. Pridobiti koncesijo pa ne pomeni, da mora država zgraditi objekt, vanj postaviti učila in zaposliti učitelje, ampak da nekomu, ki želi služiti z izobraževanjem omogoči njegovo delovanje, ter mu plačuje opravljeno delo. Tako nekako, kot pri privatnih zobozdravnikih. Ko imajo prostor, ki zadostuje predpisom, ko imajo v njem potrebno opremo in ustrezen kader, lahko dobijo koncesijo in od takrat naprej jim zavod plačuje opravljeno delo, ki je v skladu s sprejetimi akti. Seveda lahko ponudijo več, vendar morajo za ta nadstandard pacienti doplačati sami.

Glavni razlog, da pri nas ni privatnih šol ni minister Gaber, ampak dejstvo, da pri nas ni ljudi s zadostnim razpoložljivim kapitalom, ki bi ga bili pripravljeni vložiti v postavitev zasebne šole. Ga pač raje investirajo v bolj donosne posle. Izjema je RKC, ki pa ima v svoji posesti ogromno premoženje in ji preureditev že obstoječih lastnih objektov ne sme predstavljati prevelikega zalogaja. Kolikor vem, so dobili tudi velika sredstva od donatorjev iz tujine, pri obnovitvi gimnazije Šentvid pa je velik žakelj denarja primaknila tudi država.

Kvaliteta zasebnih šol načeloma ne bi smela biti vprašljiva, saj imajo za državne razmere relativno skromne kapacitete, ki ob zelo visoko postavljenem minimalnem pragu za vpis, zagotavlja vpis res samo najbolših otrok. Zato je tudi tipično, da se k njim v drugem roku ni več možno vpisati. Zaradi svoje narave delovanja nudijo visok nadstandard (ki ga morajo starši seveda doplačati sami), kar omogoča bolj individualen pristop in s tem tudi boljše rezultate. Tipično za take “elitne šole” tako pri nas, kot v tujini je tudi, da se že v začetku potrudijo, da potencialno slabi dijaki po hitrem postopku zapustijo šolo, samo da jim ne bi kvarili visokih statističnih rezultatov uspeha.

Slovenija je majhna, šol je ogromno. Zato kronično primanjkuje kvalitetnega učiteljskega kadra, ki zagotavlja visok uspeh. In nesmotrno je zahtevati od kogarkoli odprtje takih in drugačnih šol, ko že obstoječe zaradi prej omenjenega problema postajajo vse slabše, učenci pa vse bolj nevedni. Na primeru lastnih otrok vidim, da imajo v četrtem letniku SŠ probleme s snovjo, ki smo jo v mojih časih obvladali že v prvem letniku. Pri zaposlovanju preko študentskega servisa pa opažem, da je morda šele vsak deseti uporaben za dela, ki zahtevajo od njega vsaj malo miganja s sivimi celicami……

: Tipično za take “elitne šole” tako pri nas, kot v tujini je tudi, da se že v začetku potrudijo, da potencialno slabi dijaki po hitrem postopku zapustijo šolo, samo da jim ne bi kvarili visokih statističnih rezultatov uspeha.

Da bi bile tvoje izjave bolj kredibilne navedi EN SAM (trdis, da je to tipicno in zato najbrz tudi treh ne bo problem najti?) primer taksnega preganjanja na skofijski gimnaziji, dr. Goebbels?
Tomaz

Del Slovencev, drzavljanov in davkoplacevalcev; zeli bolj aktivno vplivati na porabo davkov in jih skrbi za izobrazbo in vzgojo svojih otrok. Zelijo si verouka.

Resitve so:
1) Lahko jih ignoriras.
2) Se huje, lahko jih ponizujes z nemogocimi pogoji in jim vsiljujes svoj nacin razmisljanja.
3) Lahko sodelujes z njimi.

Aktualna slovenska oblast pocne (1) in (2) in razlog je frustracija dela Slovencev, ki bo nekega dne povsem upraviceno eksplodirala – in zametke te eksplozije ze vidis pri problemu izbrisanih. Ljudje so siti sprenevedanja. Ce izberes (3), potem pa se moras sprijazniti z dejstvom, da si ljudje za svoje otroke zelijo zupnijski verouk in prenehati o njih razmisljati kot o “zavedenih od grde cerkve”. Konec koncev imajo skofijske gimnazije boljse rezultate od drzavnih – torej sploh ni vprasanje, kdo je sposobnejsi za organizacijo izobrazevanja. Hkrati nikoli nisem opazil kaksne bistvene razlike na ulici med Slovenci, ki verujejo in Slovenci, ki ne verujejo; zato ne vem, od kod vsi ti predsodki?

Osnovna sola je obvezna in torej drzava velik del izobrazevanja in vzgoje otrok monopolizira. In zaradi zgornje delitve Slovencev na rdece in crno ima verni del Slovencev zelo malo vpliva na to, kako drzava porablja cas njihovih otrok in njihov davkoplacevalsk denar. Prakticno vedno se jih preglasuje in nemalokrat ponizuje.

In seveda predlogi “naj pac to njihovi otroci pocnejo po soli” zvenijo zaljivo in nesramno – ker ti drzavljani ravno tako placujejo davke in si le zelijo, da bi se jih poslusalo skladno z njihovim prispevkom in tega sploh ne zelijo vsiliti drugim. Predlagatelji zelijo, da se njihovemu otroku del casa, ki ga je drzava monopolizirala vrne in da lahko s tem delom casa razpolaga otrok in njegovi starsi. Npr. zelijo si ga poslati k verouku namesto, da bi poslusal nek drzavno-uradnisko dolocen predmet. Pri tem verouk sploh ni nujno edina alternativa. Na misel mi padejo npr. osnove ekonomije, retorika, mirno razresevanje konfliktov.

Podoben predlog sem nekoc podal sam tule :-
http://www.libertarni-klub.org/dyn/index.php?clanek_id=50

Gre preprosto za pravico starsev do izbire in upostevanje skladno z njihovim prispevkom, ne pa, da so vedno ignorirani in preglasovani. Gaber je katastrofalno slab minister, ki preprosto ignorira vse te Slovence. Morda se zdi dober tistim, ki pac trenutno prevladujejo. Ampak, ce danes ti s silo in preglasovanjem omejujes izbiro vernim starsem, potem ne cvilit, ko bo levica na volitvah izgubila in ti bodo pac to vrnili nazaj. Kdor ne zna sodelovati ne bo le ignoriral, temvec bo slej ko prej tudi ignoriran, prosto po modrosti: live by the sword, die by the sword.

Lep pozdrav,
Tomaz

Pojdi v arhiv foruma RKC in tam najdi poste, ki se dotikajo točno te teme. V njih je tekla debata med zagovorniki take usmeritve in bivšimi dijaki, ki so jih “na silo” rinili ven. Meni se ne da iskati, ker je tega ogromno, če me pa spomin ne vara, je imela na to temo največ povedati neka deklica z nickom Mango. Torej samo prenašam tisto, kar so javno izrekli učenci in bivši učenci. So pa pred meseci prenovili forum, zato išči v arhivu starega foruma.

Okoli tujih šol (tukaj sem mislil predvsem na elitne angleške šole) pa ti ne morem navesti vira, so pa to podatki, ki se v raznih člankih, filmih, knjigah, kar naprej ponavljajo. Dvomim, da jih nisi zasledil tudi sam. Ampak tako, kot verjamem, da so Etiopijci lačen narod, ker sem to slišal že tolikokrat iz virov, katerim verjamem (pa ne morem našteti kdo in kdaj je to bil), tako verjamem tudi temu podatku (ker sem jih očitno zvedel iz virov, katerim verjamem). Verjamem tudi nekemu Tomažu iz Švice, da mu je v resnici ime Tomaž, da res živi v Švici in da tam dobro zasluži, ker so mi bili podatki predstavljeni na tak način, da jim verjamem. Pa čeprav si v resnici morda Jože iz Medvod, ki je sicer vratar v Kliničnem centru.

Večina znanja, ki ga posedujemo, izvira iz ustnih ali pisnih virov, katerim pač v določenih pogojih verjamemo. In le za neznaten del tega znamo navesti natančen vir……

Bil sem na forumu RKC in uporabil opcijo iskanje ter nasel omenjeni pogovor (prednosti “katoliske vzgoje”). Iz njega ni niti najmanj razvidno to, kar trdis. Ti si se preprosto postavil na eno stran v pogovoru in nekatere trditve vzel za resnico. Ignoriras pa, da se v pogovoru npr. javijo bivsi ucenci, ki to zanikajo in se cudijo taksnim izjavam.
Objavljene statistike za gim. Zelimlje kazejo, da v 3 in 4 letniku prakticno nimajo osipa (torej vsaj v poznejsih letih nikogar ne rezejo).
Da pa se od ucencev zahteva vec je pa najbrz jasno. Gre pac za katoliske sole. Je to prav ali ne? Naj o tem odloci ucni uspeh, ker sicer se bodo ljudje pac ne glede na to razdelili po ideoloski liniji in spet nikamor ne bomo prisli. Katoliske gimnazije so med najuspesnejsimi v Sloveniji, to je dejstvo. Namesto, da se isce nacine, kako bi se jih diskreditiralo bi se veljalo od njih tudi kaj nauciti.
Tomaz

Povsem na mestu pa je tudi vprasanje:”Ce je cerkev tako grozna in oh in sploh…zakaj vraga se potem najboljsi izmed najboljsih odlocajo za katoliske gimnazije?”
Tomaz

Ker je bežigrajska gimnazija samo ena. Oziroma, “ateistični odlikaši” se vpisujejo na bežigrajsko. Podmladek RKC pa na šentviško.

Lp

Moj sin in z nijm tudi mi se bo z 7 razredom devetletke namesto 6 osemletke srečal drugo leto. Če odmislim, da se mi zdi totalno debilno spreminjati program za otroke, ki so se vpisali v osemletko bo rezultat približno takle: V 6 razredu 8 letke bi imel 26 ur pouka na teden , ker pa bo moral v 7 razred devetletke bo imel 4 ure pouka več, če k tem prištejemo še po eno uro priprave in učenja na teden imamo 8 ur obveznosti več.
Ne vidim nobenega razloga, da se ne bi dejavnosti, ki jih obiskuje izven šole – glasben šola, ki je državno verificirana, športni trening in o groza verouk ne bi šteli kot obvezni izbirni predmeti. Pa če že ne vsi pa vsaj eden ali dva.

Poleg tega so v rednem delu pouka zmanjšali število ur telesne vzgoje. Njihov argument je ta, da je šport na voljo kot izbirni predmet. Glede na to, da se vsi predmeti po novem ocenjujejo z oceno je logično, da tisti, ki mu šport že sedaj ne gre ne bo odločil za dodaten šport in bo fizično aktiven še manj kot sedaj.

Kot krono vsega pa nam na roditeljskem sestanku niso mogli pojasniti niti ene prednosti, ki jo bo za naše otroke prinesla devetletka.

Tomaž, še enkrat preberi moj post in mi pokaži del, kjer poskušam diskreditirati Cerkev in Škofijsko gimnazijo. Jaz takega dela namreč ne najdem.

Sem pa napisal neko vsebino, kjer podajam svoj pogled na bistveno razliko med državnimi šolami (ki so ustanovljene na silo) in privatnimi (ki so ustanovljene zaradi posebnega interesa ustanoviteljev). Tako prve morajo sprejeti in se boriti z vsem živim, druge pa si lahko privoščijo razne oblike ekskluzivnih filtrov, ki jim dvigujejo povprečno uspešnost.

To in samo to je bil point mojega pisanja. Ker sem opazil, da veliko razpravljalcev meša pojme državno/privatno ter kompetence in dolžnosti države in ministra do subjektov državnega/privatnega izvora. Prav tako primerjajo rezultate šol, ki imajo različna izhodišča, tako pri vpisnih pogojih, kot pri dodatnih zahtevah. Nekaj takega, kot bi se šli primerjavo med odvetnikom, ki zastopa obtožence po službeni dolžnosti in gospodom Čeferinom starejšim.

Tomaž, popolnoma enako je npr. na gimnaziji Bežigrad (po prvem letniku praktično ni osipa, rezultati , tudi na maturi, so krasni), pa najbrž še na kakšni. To pa ni zato, ker bi bila cerkvena ali necerkvena, ampak zato, ker so kriteriji za vstop na take gimnazije zelo visoki in tako že dobijo skoraj same pridne in talentirane dijake. S takimi se pa seveda lažje dela in tudi rezultae se lažje dosega (ne poznam primera, da bi se na škofijsko ali na bežigrajsko g. lahko vpisal otrok z npr. zadostnim uspehom v osnovni šoli). Ampak to pravzaprav ni bistvo naslovne teme – se opravičujem.
Jaz sem tudi davkoplačevalec in po tvoje si kot davkoplačevalec lahko želim oz. zahtevam, da uvedejo na osnovno šolo kot izbirni predmet npr. še en tuji jezik in sicer portugalščino, če pa je ne bodo, lahko kot davkoplačevalec zahtevam , da jo mojemu otroku, ki se jo uči izvenšolsko, priznajo namesto enega izbirnega predmeta. A sem te prav razumela ?

A jaz kaj narobe dojemam in cerkev ni ločena od države?

Tocno tako. Ce ima solar 10 predmetov ni razloga, zakaj 1-2 izmed njih zanj ne bi izbrali starsi, ki pravzaprav placujejo davke za solanje?

Zakaj se tvoj otrok ne bi ucil 8 drzavno predpisanih predmetov in 2 izbirna in PROSTOVOLJNA, ki bi ju lahko ti kot mati izbrala?

V praksi je to popolnoma izvedljivo:

Tako otroci v solskem casu in za davkoplacevalski denar dobijo npr. Portugalscino, ekonomijo in podjetnistvo, ples, verouk katerekoli verske skupnosti, kreativno pisanje in retoriko,… Omejitev je le, da drzava lahko financira le 2-3 izbirne predmete (in torej starsi na vsaki soli na “volitvah” izberejo, katere bodo ucili to leto – drzavi pa sploh ni treba nadzorovati programov teh predmetov, ker to pocne zanjo trg)

Imho prav nic ni narobe z malo svobode in raznolikosti v izobrazevanju. Starsi niso neumni in bodo posteno premislili, kam gre njihov otrok. V mnogih primerih bolj temeljito, kot bi to lahko storil Gaber ali kaksen drug drzavni uradnik.

Tomaz

V tvojem postu me je motilo, da si rekel, da nekaj velja za katoliske gimnazije in da je tipicno za vse elitne sole; na podlagi tvojih obcutij in enega posta neke versko precej gorece osebe na nekem forumu. Tvoj zakljucek gre preprosto “predalec” in mece slabo luc na ljudi, ki morda le odlicno opravljajo svoje delo in nobenega otroka ne skusajo odstraniti iz sole.
Tomaz

Ne bi vedel. Kaksen je pogoj za privatno osnovno solo. Ali moras zgolj pokazati rezultate, ali pa ti Gaber vsiljuje tudi drzavni program poucevanja. Ce ti ga, ali gre samo za osnovne predmete, ali za vse neumnosti tipa ucenje kemijskih spojin v sedmem razredu osnovne sole, s katerim so nas maltretirali.
Tomaz

Se ne strinjam s tem. Država mora zagotoviti enake pogoje za OŠ in tako je tudi med izbirnimi predmeti, ki so le v toliko izbirni, da vzameš enega od podanih treh. Zakaj? Ker gre za osnovno izobrazbo, ki se jo mora zagotoviti vsakemu individualcu. In ta naj bi bila enaka za vse, vsak naj bi imel enake možnosti. To država mora zagotoviti. Kar pa se dogaja izzven šole, pa je prosta izbira in že v delovanju odraslih, torej staršev – se pravi odvisna je od njihovih finančnih zmožnosti in nnjihove aktivnosti.

SŠ izobrazba pa ni obvezna, prav tako ne fakultetna izobrazba.

Pač tu (v OŠ), se mi možnost izbire ne zdi opravičljiva in se mi zdi država ustrezen kontrolor za to, kaj se bo učilo, ravno zaradi enakih pogojev.

Ne zastopis nacela enakih pogojev.

Ce nihce ne more vplivati na izbiro izbirnega predmeta bolj od drugega, tedaj je imajo vsi enake pogoje. Dejstvo, da ne dobi vsak svojega izbirnega predmeta ne pomeni, da nimajo vsi enakih pogojev (kandidirati svojega). Izbrani predmeti so na voljo vsem (torej imajo zopet vsi enake pogoje).

Nekaj primerov uporabe tega nacela iz vsakdanje prakse.

1) Kot drzavljan lahko ustanovis podjetje pod enakimi pogoji, kot vsi drugi drzavljani. Vendar se ti lahko zgodi, da ti teh pogojev ne izpolnjujes, nekdo drug pa jih. Npr. ne mores ga ustanoviti za 1 SIT, ce nimas 2 mio. SIT.

2) Kot drzavljan nimas moznosti ustanoviti svoje lastne politicne stranke brez 300 podpisov. To ne pomeni, da nimas enakih pogojev za ustanovitev politicne stranke, kot nekdo, ki je zbral 300 podpisov; pomeni le, da nimas boljsih pogojev od njega – ampak ENAKE.

Ne mesaj enakih pogojev z istimi izobrazevalnimi programi.

Ustava sciti proti diskriminaciji (zagotavlja enake pogoje, npr. nikomur ni mogoce prepreciti ustanovitve politicne stranke, ce je IZPOLNIL pogoje), ne zagotavlja pa IZPOLNJEVANJA teh pogojev.

Lp,
Tomaz

Roman napisal:

Tako prve morajo sprejeti in se
> boriti z vsem živim, druge pa si lahko privoščijo razne oblike
> ekskluzivnih filtrov, ki jim dvigujejo povprečno uspešnost.

Roman, o kakšnih ekskluzivnih filtrih vendar govoriš? Bodi konkreten. Če te razumem prav, imaš v mislih vpis boljših dijakov na škofijske. Če je to to, bi se o teh filtrih dalo zelo razpravljati. Mariborska škofijska je tudi privatna, katoliška gimnazija. Pa se je že nekajkrat zgodilo, da so morali vzeti preprosto vse, ki so se tja vpisali (tudi takšne z zelo slabim uspehom za gimnazijo in v drugem krogu tudi take, ki niso prišli na druge gimnazije), ker je bil vpis premajhen, da bi se lahko postavila omejitev – ta gimnazija ima pač težave predvsem zaradi prostora, kar vpliva tudi na število prijavljenih. Ostale tri s tem nimajo problemov, ker je vpis dovolj velik, vendar je primer v MB dokaz, da je tale o filtrih iz trte zvita. Edini filter je kakovost in ime šole same, zaradi katere je vpis tako velik, da se postavi omejitev, ki je spet tako visoka, da v šolo pridejo zgolj elitneži.
Če pa si imel v mislih kaj drugega pa se razjasni, ker meni preprosto ni jasno, kaj bi to naj bilo, saj dobro poznam situacijo vseh štirih gimnazij in tudi pravila v državnih šolah.

Določilo o ločitvi cerkve od države je “doma” v ZDA in sicer se v ustavi iz leta 1776. Američani ne bi bili Američani, če ne bi v ustavo zapisali zelo konkretne no bullshit formulacije: “Kongres ne bo sprejel nobenega zakona, ki bi določal karkoli v zvezi z vero”. Takšno določilo je jasno. Kongres se z vero preprosto ne bo ukvarjal. Sprejemal ne bo ne pro ne contra zakonov.

Večina Evropejcev je ta člen povzela 1848 in ga omehčala ter zameglila; tako se je rodila “ločitev cerkve od države”.

Ločitev cerkve od države pa ne pomeni, da bo država preganjala cerkev; temveč, da se bo obnašala agnostično in enakovredno obravnavala tako verne, kot neverne. V primeru da bi obstajala legalna možnost izbirnih predmetov in bi starši izbrali verouk – država po ustavi NE BI SMELA posredovati. Zavezana je namreč k enaki obravnavi nevernih in vernih državljanov (ravno zaradi ločitve vere od države).

In če si neverni izberejo npr. ekonomijo ( to bi izbral jaz 🙂 ) in si verni izberejo npr. verouk sta obe izbiri legalni in legitimni.

Slovenska država je agnostična – ne ateistična. Tvoje demonstriranje pred skupščino bi bilo podpiranje tiranije in nesvobode, če bi šlo za prostovoljne izbirne predmete. Prav pa bi imela v primeru, da bi šlo za obvezen predmet.

Tomaž

Ta pobuda ni nič drugega kot še en poskus RKC, da duhovnikom zagotovi državne plače, in osvoji nedolžne otroške duše.

En, o kakih filtrih govorim?

Prvič, med elitne šole ne sodi prav vsaka privatna šola. Gotovo je bil namen ustanoviteljev doseganje elitizma, je pa zanj potrebno še marsikaj drugega kot zgolj želja, zato ne uspe vsem. Ne vem, kako je z mariborsko škofijsko gimnazijo, vem pa, da je Ljubljanska tipični primer omenjanega elitizma.

Če si boš vzel čas in ogledal njihovo web stran, boš zlahka videl, koliko točk mora zbrati učenec, da se sploh lahko vpiše nanjo ( ! ) , prav tako boš tudi videl, da NE JEMLJEJO nikogar v drugem krogu. Še vedno ne veš, o kakih filtrih govorim? Podobne ( a nižje) ima samo še nekaj šol v Sloveniji, ki se tudi trudijo biti elitne.

Večplastnost elitizma, oziroma njegovo temnejšo plat pa si lahko prebereš na tem linku, kjer je potekala debata na to temo v RKC forumu. Žal je zadeva že arhivirana, zato posti ne vsebujejo imen in je sledenje debati malo težje… Še naslov: