frajla,

najbolj pošteno je, da začne cerkev na veliko odpirat privatne šole, potem imajo pa lahko otroci vernikov verouk osem ur na teden in vse ostale predmete izbirno.

Ampak ne, treba je pridet s križem v državno šolo, a ne? To je ves point. Kaka obremenjenost neki. Vsaj ne učencev.

Enkrat mi je en župnik razlagal svoje videnje problema (ustave itak noben ne bere), zakaj so vsi tako proti temu, da bi bil pouk verouka v šoli. Ker učitelji nočejo imeti take moralne eminence v zbornici 🙂

Ni slaba resitev. Ampak, ne mores pricakovati, da bodo verni starsi placevali davke za solanje tvojega otroka, potem pa iz lastne denarnice za svojega.

Drzava naj razdeli voucherje za solanje (fiksno vsoto na vsakega otroka) in potem vsak izbere solo po svojem okusu; eni drzavne, drugi verske – vendar vsi iz istega budgeta, ker vsi vanj vplacujejo.

Skrajno nemoralno je, da se ateisti grebejo za skupni denar, zraven pa davkoplacevalce posiljajo v privat sole, potem, ko so jih oberali in z njihovim denarjem sfinancirajo svoje lastne otroke.

Tako izprijeno se v svobodni druzbi preprosto ne da urejevati odnosov, ker slej ko prej nekje poci.

Tomaz

Privatne sole, ki uspejo pridobiti drzavno koncesijo, ne stanejo “uporbnika” nic vec, kakor obicajna, ze prej registrirana “drzavna” sola. Po tem principu sta “zastonj” oba tipa sol. LP!

Hja, kdo pa pravi, da bi morale verske šole uvesti šolnine 🙂

Za izbirne predmete, kot sta npr. matematika in slovenski jezik, pa bi država že lahko kaj primaknila, se strinjam.

Zakaj pa bi drzava predpisovala solski program? Saj lahko samo na koncu preveri znanje (matura).
Tomaz

Koliko privatnih osnovnih sol s koncesijo pa je v Sloveniji?
Tomaz

Sej ta možnost menda že obstaja, a ne? Nisem pa čist zihr.

Mina, srčece, nisi razumela poante (veš, to je tisto, čemur se reče z drugimi besedami tudi “bistvo”, ali pa “srčika problema” malce bolj poetično)…

Pa saj bo šlo, tudi počasi se daleč pride.

Res ne, Ponca. Toda ali si pripravljena v tem svetu, ki zahteva širino in mnogostranske sposobnosti, pustiti svojega otroka, da bo zanemaril svoje naravne darove? Moj je zelo glasbeno nadarjen. Naj rečem, da nočem, da bi bil preobremenjen in ga zaradi tega ne vpišem v glasbeno? Bi mi pa bilo zelo všeč, če bi se mu vse tiste ure trdega dela v glasbeni priznale namesto enega izbirnega predmeta v šoli…

Verske privatne šole, ki so že odprte, imajo šolnine, če tega ne veste. Gre za gimnazije, da ne bo pomote.

Draga moja, cerkev bi to z veseljem naredila, če bi ji država dala zeleno luč. Tega pa ne dobi. Zakaj ne, vprašaj državne organe, ne mene. Ne misli si, da ni ideje, da bi ustanovili poleg vrtcev in gimnazij tudi osnovno šolo, ki bi omogočala kontinuum vzgoje in izobraževanja z verskimi temelji. In imeli bi otroke, tako kot jih imajo vse štiri gimnazije, tako kot jih imajo vsi vrtci. Mogoče pa se tega bojijo.

Pa če bi to naredili, bi organizirali javno priznan program, ne pa neke brezvezne razporeditve ur, kot jo ti sugeriraš. Tako kot imajo javno priznan program katoliške gimnazije. In mimogrede, iz teh gimnazij izhajajo odlični dijaki (vsaj za ljubljansko lahko to zanesljivo trdim).

Je kdo ze kdaj opravil primerjavo ucnih uspehov skofijskih gimnazij vs. drzavnih sol. To je namrec bolj pomembno od ideologije, na kateri sloni sola.
Tomaz

: Tako kot imajo javno priznan program katoliške gimnazije. In mimogrede, iz teh gimnazij izhajajo odlični dijaki (vsaj za ljubljansko lahko to zanesljivo trdim).

Tole sem tudi jaz ze slisal za skofijske gimnazije, vendar nikjer nisem nasel nobene raziskave, ki bi to potrdila. Je pa dejstvo, da so skofijske gimnazije “razprodane” ze za nekaj let vnaprej in vpis ad hoc nanje sploh ni mogoc. Ocitno torej zanimanje za privatne sole obstaja.
Tomaz

Zakaj pa sprememba ustave? Slovenija je po ustavi agnosticna in ne ateisticna drzava.
Tomaz

http://www.pobuda-sola.info/index.htm

Pojdite na tole stran in si zadevo podrobneje oglejte…

Za raziskavo ne vem, lahko pa ti postrežem s podatki o uspehu v lanskem šolskem letu in nekaj primerjavami (objavljeni so v njihovem almanahu):
V prvem letniku je bilo 28 odličnih, v drugem 17, v tretjem 27, v četrtem 28. To je 15% vseh dijakov.
Končen učni rezultat celotne gimnazije je nekaj manj kot 98%. Nimam nobenih podatkov, kako je s tem na drugih državnih šolah, ampak meni se to ne zdi tako zelo malo.

Pa še podatki o maturi – spomladanski rok:
Uspeh je bil 98,67%, pri čemer je imel en dijak enega in en dijak dva popravna, celotne mature pa ni padel nihče. (povprečen uspeh v Slo – 88,27%)
Povprečno število točk uspešnih maturantov je 21.20 (v Slo – 18.94)
9 dijakov je imelo 30 in več točk na maturi.

Njihova uspešnost v primerjavi z drugimi pa se kaže po mnogih visokih priznanjih na tekmovanjih iz kemije, fizike, logike, matematike, slovenskega jezika, tujih jezikov – in to na državni ravni.

Je dovolj zgovorno? Podatkov za druge tri gimnazije nimam. Pa saj imajo vse štiri gimnazije svoje spletne strani. Mogoče je tam kaj več napisano.

frajla, če je tvoj otrok tako zelo nadarjen, potem bo zmogel poleg glasbene šole tudi obvezne šolske stvari.

uspeh na maturi je marsikdaj odvisen od strokovnosti pedagoškega kadra in tega, kako se posvetijo svojim dijakom. ne rečem, da na drugih gimnazijah ne poučujejo dobri profesorji, ampak verjetno imajo na šentviški drugačne prijeme, prav tako pa pride na to šolo drugačna vrsta učencev. hočem rečt – verjetno ne sprejmejo vsakogar.

Kolikor mi je znano, sprejmemo vsakega, vendar mora sprejeti pogoje, ki veljajo za izobraževanje na tej gimnaziji. Normalno.

Tomaž
– Kolikor vem je “Župnijski verouk” izrazoslovje in dejavnost KC (imajo vsa verstva »župnije« in »verouk«? Mislim, da ne.) Predlog očitno ni mišljen za vse vere in favorizira eno ali vsaj ožjo skupino verstev, če je res dobesedno tako napisan.
-Tudi nikakor nisem napisala, naj otrok izve tisto, kar je meni prav. Mislim, da je prav, da VSI otroci izvedo VSE o VSEH verstvih ali pa naj ne izvedo nič (v šoili namreč) konec koncev pa gre za splošno izobrazbo.

Ker pa se pri tej temi Slovenci ne bomo nikoli poenotili, se popolnoma strinjam in edino logično mi je kar je napisala Ponca: CITIRAM:

“Kreiranje prostega časa otrok ( pomeni, tistega časa, ki ni zajet v program izobraževanja ) je zasnovan na svobodni odločitvi otrok in njihovih staršev. So v svojem prostem času preobremenjeni? Njihov problem, ne pa problem šole…
Vsak naj počne s svojim prostim časom kar hoče in zna. To nima nobene zveze s predmetnikom za učence in dijake znotraj obveznega šolskega programa.
In kaj naj bi imel dr. Gaber s kreiranjem prostočasnih aktivnosti učencev izven šole?”

Šola naj ostane šola, prosti čas pa prosti čas. Imam tri otroke, vsi trije imajo svoje izven šolske dejavnosti, in kljub temu še dosti prostega časa letat naokoli in bingljat na računalniku, pa jim v šoli ne gre slabo…pa so še živi (še kako) in nič jim ne fali, četudi so imeli v šoli še izbirni predmet!