Lepo pozdravljeni….

No,moj problem je pa takšen..stara sem 17 let in obiskujem gimnazijo-eno težjih.V glavo sem si zabila,da hočem ob koncu leta imeti pravdober uspeh( ne vem točno zakaj,ampak pač),vendar mi to nikakor ne uspeva.Moj uspeh je povprečen,ne pa tako dober.Mogoče sem res malo premalo samodisciplinirana pa tudi lena,drugače pa se še kar trudim pa pač ne gre.Zaradi tega se-za vsako slabšo oceno-doma jočem,jem pomirjevala, ne spim,sem nemirna in se sploh ne morem sprijaznit.To me bo uničilo.Ali sem podpovsprečno inteligentna? ali naj se poskusim bolj potruditi ali sprijazniti pač z malo slabšim uspehom..toda kako???
vem,da je moj problem malce “butast”..toda upam,da mi boste vsaj poskusili kaj svetovat…
LP angie

Spoštovana Angie,

iz vašega pisanja ne morem sklepati na kakšne slabše razumske sposobnosti, nasprotno, izražate se jasno in napišete bistvo, verjetno pa je v vseh vaših prizadevanjih primanjkuje sistema, se pravi načina učenja, ki bi dal najboljše rezultate. Povprašajte svoje vrstnike/ce, ki imajo dobre uspehe, kako se lotevajo učenja, predvsem pa, koliko časa za to porabijo. Vedeti je namreč treba, da potrebujemo za spominsko osvojitev nekega zaključenega pojma, to je lahko vrstica, odstavek ali stran, približno 20 minut. Preprost matematični izračun vam tako pove, koliko časa bi v idealnem primeru porabili, če niste dovolj skoncentrirani, pa dodajte še kakih 10%.

živjo
Ko sem prebrala pismo, sem se tudi sama našla v njem.Vsaj v nekaterih podrobnostih se ne razlikujeva veliko.
Tudi sama obiskujem srednjo šolo (4 letno), in letos me čakajo zaključni izpiti.Vedno bolj ko se prebližujejo, vedno manj volje imam do učenja.Problem je v tem, da kljub temu da se učim 10 dni pred kontorolno nalogo pišem samo 3, ker se od strahu, da profesorica od mene pričakuje 5, čisto zbegam.Starši od mene ne pričakujejo da bom odločna.Vendar so že vsi v šoli (sošolci in učitelji) navajeni,da vedno jaz pišem najbolje.Že takoj ko grem pred tablo, ko sem vprašana, z klopi letijo razne opazke, “saj ji lahko napišete kar 5”. Zaradi njihovega mnenja se sploh ne veliko.(vsaj mislim si tako) Bolj me moti to, da se sama pri sebi sekiram za vse kar mi ni uspelo narediti po načrtu.Zaradi takih stvari slabo spim, neprestano jem, da pa bi pričela z jemanjem tablet nekako ne zmorem.Ker se bojim,da ko bi enkrat začela z jemanjem, ne bi ostala nobena rešitev več.
Nekako si sama pri sebi olajšam dušo, da bo že še šlo nekako skozi.Ampak kaj ko me čez eno uro, ali preden zaspim, spet začnejo begati iste misli.Nekako si misli,da ko bo šola mimo, bom vsega hudega rešena.Vendar mislim,da ne bo tako, vsaj če poslušam druge.
ema

OK, dokler je zadeva v mejah samoobvladovanje ni nič narobej s povečano ambicioznostjo. Problem bo, če se vam bo to dogajalo povsod in boste zaradi tega začeli trpeti in se mučiti, doživljati travme. Potem je čas za iskanje pomoči.
Sicer pa menim, da znate biti nekoč celo uspešna. Po merilih te družbe seveda.
Srečno in veliko odličnih ocen.

Spoštovana Ema,
napetost boste brez zdravil najbolje umirili z avtogenim treningom.Kaj je to in kako se izvaja, sem na forumu že večkrat napisal, oglejte si ,prosim, pogovore izpred nekaj mesecev.