SOk iz belega grozdja
Sok iz domačega grozdja je relativno preprosto narediti, le fizičnega dela je kar nekaj. Jaz ga delam sicer iz temnega grozdja (jurka oz smrdljivka), vendar mislim, da bo ravno tako doberi iz bele sorte. Grozdje je treba “skrevzljati” oz. jagode obrati z vejic. Jaz ga posebej ne perem, ker gre za domače grozdje, ki ni škropljeno oz. kako drugače umazano. Če je na kakem grozdu kak ptič pusil svoje kosilo, ga pač sperem pod hladno vodo ali preprosto vržem stran. Grozdne jagode streseš v sitasti del sokovnika, v spodnjo posodo natočiš vodo. Postaviš vse skupaj na štedilnik. Ko voda zavre se čez nekaj minut začne izločati sok, ki ga prestrežem v posebno posodo. Če je grozdje bolj kislo, potem dodam še sladkor (na 4 litrski lonec soka dve jušni zajemalki sladkorja), ni pa nujno potrebno. Sok zavrem, toliko da se sladkor stopi in ugasnem. Polnim vročega v vroče steklenice (oprane spraviš v pečico na 50-60 C) in dobro zaprem. Ohlaja naj se počasi, pokrit z odejo. Večinoma se ga pije razredčenega z vodo.
lp tinca
Aja še to – če segrevate sprešan sok v cisterni, je pametno pogledati, če ni morda pipa plastična oz. v kakšnem stanju je tesnilo ob pipi. Mi letos na ta račun delamo iz jabolčnika jabolčni kis. Po segrevanju je počila manšeta oz. navoj okrog (plastične) pipe, kljub zaščiti. JAbolčnik smo potem še topel selili v drugo cisterno, kjer pa je kljub dobremu čiščenju po nekaj dneh zavrel najprej do faze šampanjca, zdaj pa smo v fazi dodelave v kis. Tako da – pri cisternah mora biti res vse optimalno, sicer gre letina k vragu. Jaz sem se pa tako veselila, da mi ni bilo treba pomivati steklenic.
lp tinca