Ne vem, ce ta problem spada na ta forum, …pa vendar, morda se bo komu zdelo vredno odgovoriti. Sem v gledaliski skupini (amaterski), v kateri pa delamo zelo zahtevno predstavo. OK. Zelo na kratko: Igram zensko, ki se zaljubi v nekega moskega, skratka, on mi mora biti vsec.
Problem je pa ta, da mi privat ta clovek gre strahotno na zivce, ze ko ga vidim, mi dvigne tlak, njegov nacin, njegov znacaj, mi povzroca zivcnost. Pogovarjala sem se z dolocenimi ljudmi, pa imajo o njem isti vtis…da enostavno prevec brez obcutka gre preko meje pri enih stvareh, se stalno dela pametnega in ti v bistvu hoce dokazati svojo nadmoc, te stalno nekaj popravlja in zbuja obcutek krivde, nespobnosti…
Res je tudi, da sem jaz zelo obcutljiva in me taki ljudje brez feelinga zelo prizadenejo. Ne vem, kako naj se tega obranim, ceprav tocno vem, da to pocne iz lastnih obcutkov nemoci, ki jih v skladu s svojim znacajem zelo pretkano spremeni v moc.
Zal nisem imuna na te njegove “demonske” sile in potem sploh ne morem vadit in se vzivet v vlogo. Pa tudi sicer me kaksne besede koga hitro prizadenejo, ker enostavno ni res to, kar recejo, vecina ljudi se mi zdi tako grobih in potem par dni ne pridem k sebi.
Skratka, zanima me, kako se vi obranite nekoga, ki vam je zelo neprijeten in motec clovek in nezdrav za vaso duso. Jaz se njemu, vsaj dokler delamo to predstavo, zal izogniti ne morem.

Hvala za mnenja.

Ja pa saj si igralka….igraj!

Pozdravljena!

Tudi sama sem iz gledaliskih voda. Takih situacij v gledaliscu je OGROMNO, ogromno pa je tudi lepih trenutkov. Ce je igralstvo to, kar te veseli, potem se bos na take stvari morala navaditi in ne le navaditi, temvec jih prebroditi. Na odru tvoj osebni odnos do soigralca ne sme biti pomemben. Kako gres preko vseh teh stvari in zgradis prepricljivo vlogo, pa je tvoj problem in odgovornost, ker konec koncev ljudje gledajo in ocenjujejo tebe, ne pa tega, kako ti ocenjujes njega. Gledalec pride gledat tvoj lik v predstavi in ne tega, kaksen prepir sta imela s soigralcem pred pol ure v garderobi. To so dejstva.
Igralstvo je zelo tezak poklic; ali res mislis, da se vsakemu igralcu z veseljem da prav na vsak nastop in se prej viset cele dopoldneve na vajah in ali res mislis, da tako tesen prostor, ko je gledalisce, ne prinese le mnozice ustvarjalnih energij, temvec tudi napetosti? Tudi igralci so samo ljudje in tudi njihova delovna mesta prinasajo dobre in slabe stvari, tako kot povsod v cisto vsakem delovnem kolektivu. Vendar za gledalca vse te stvari na odru ne smejo biti opazne.
V igralstvu moras biti zelo mocan. Ko si na odru, tam ni prostora za slab dan ali za to, kaj ti razmisljas privatno, a si zalostna ali vesela, ampak moras dati vse od sebe. V realnem zivljenju pa lahko tipcka skenslas in se pac ne druzis z njim, ce ti ni vsec, a ne? Prav tako pa tudi ostale ljudi, ki te prizadevajo na tak ali drugacen nacin.