Sem študentka pravne fakultete, ki delam diplomsko nalogo z naslovom Pravica otrok s posebnimi potrebami do izobraževanja.
Zanima me, če mogoče veste za kakšen primer, ko se ja ta pravica zahtevala celo pred sodiščem, kako se je zadeva zapletla in razpletla, da bi lahko v svojo nalogo vključila tudi prakso naših sodišč na tem področju.
Za odgovor se vam najlepše zahvaljujem.
Lep pozdrav,
Karla

Karla,

Ni kaj, izbrali ste si zanimivo temo. Upam, da bom kdaj imela priložnost prebrati vašo diplomsko delo.

Izobraževanje otrok s posebnimi potrebami določa Zakonu o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami (delno tuidi Zakonu o osnovni šoli). Odločitev oz. odločba , kje in kako se bo otrok s posebnimi potrebami izobraževal, se napiše na predlog komisije za usmerjanje. Če starši z odločitvijo komisije za usmerjanje niso zadovoljni ali se ne strinjajo, se lahko pritožijo. Pritožbe rešuje komisija za usmerjanje II. stopnje. Odločitev drugostopenjske komisije je dokončna.

Pred leti se je govorilo, da so starši , ki niso bili zadovoljni z odločitvijo drugostopenjske komisije, ubrali pravno pot (torej preko sodišča). Kako pa se je vse rešilo, pa žal nimam informacij.

Po mojem mnenju ima Zakon o usmerjanju otrok še nekaj lukenj in marsikatere stvari niso dorečene, zato je marsikaj prepuščeno inciativnosti in iznajdljivosti (pa tudi osveščenosti) staršev, šole in učiteljev.

Če imate še kakšno vprašanje, se oglasite. Če ne, lep pozdrav in veliko uspeha pri izdelavi naloge.
Petra

Pozdravljena, poznam tak primer, mislim pa, daje primer čisto preobsežen, da bi se lahko o njem razpisala na tej strani, zato če vas še vedno zanima, oglasite se!