Vsake toliko časa se na forumu pojavi kdo, ki razpravlja o tem, da povsod vidimo MOM, pa da zgolj pljuvamo po drugih, pa da…..V glavnem gre sicer za ljudi, ki se še nikoli niso srečali z osebnostnimi motnjami in takšnim je skoraj nemogoče ( vsaj trenutno, dokler ne o tem več znanega tudi pri nas) razumeti mehanizme osebnostnih motenj v medsebojni odnosih.

Zato bi rada povedala, da ta forum ni namnejen obsojanju ljudi z osebnostnimi motnjami. Grozljivo mora biti živeti ujet v svojem svetu, brez občutka samega sebe, v konfliktu s seboj in okolico, ki je ne zmoreš razumeti, ker si ujet v svojih dramah.

Dejstvo je, da je že v (strokovni) definiciji osebnostnih motnjah, da zaradi njih pride do hudih problemov v medsebojnih odnosih. V eni izmed knjig je nek psihiater razlagal, da so jim na fakutleti poskušali razložiti razlilko med duševnimi boleznimi in osebnostnimi motnjami. Razlaga je šla nekako takole: Če se meša tebi imaš osebnostno motnjo, če se meša vsem v tvoji okolici imaš osebnostno motnjo ( ali pa zakšne značajske karakteristike).

Ena od težav s katerimi se soočajo bližnji je, da dokler ne vedo za kaj gre, dokler tega ne prepoznajo, se jim res totalno meša, ker je vse skupaj tako nenavadno , da res ne razumeš za kaj gre. Druga je ta, da okolica ponavadi ne ve, razume ali noče verjeti, da se v odnosu s takim človekom res dogaja , kar se. Ker imajo ponavadi dva obraza ( enega z okolico, drugega za bližnje) in ker so pri manipulacijah z okolico za katero si želijo, da jih vidi kot ok, res zelo spretni.

Ta forum je torej namenjen prepoznavanju teh stvari in kot prostor, kjer se s svojimi izkušnjami združujejo in pomagajo tisti, ki imajo s tem opravka. Zato je razumljivo, da se o tem veliko govori.

Ni ga človeka na forumu, ki ne bi imel tistega bližnjega, ki ima osebnostno motnjo rad. Eni manj, eni bolj. Drugače se z njim sploh ne bi ukvarjali in ne bi iskali rešitev. Vendar vsi skupaj potrebujejo tudi prostor, kjer lahko bentijo, povejo o svojih dvomih, težavah… in da jih končno nekdo posluša in razume in da tako lažje išče rešitve. Večina še preveč dopušča in sprejema vedenje bližnjega z MOM, še predolgo poskuša vse, kar lahko, da bi se stvari izboljšale, še preveč poskuša razumeti svojega bližnjega in pri tem pozablja nase………Glede na naravo odnosov, kjer so vpeletni tudi simptomi osebnostnih motenj se mi zdi vse, kar tukaj berem ( zgodbe, jeza, žalost, postavljanje meja, odhodi….) še zelo blago.

In ena najbolj pomembnih stvari, ki lahko vsaj malo spremeni dinamiko odnosa, da je kolikor toliko zdrava in vzdržna ( za obe stvari) je postavljanje mej. Da rečeš NE nezdravemu obnašanju in da se postaviš zase. In vsakemu, ki je to uspel ( pa naj bo ostal ali ne) je za ploskati, ker je to bolj naporno, težko in zahteva toliko dela na sebi, kot če bi se odločil da boš naredil doktorat.

Zato bom vse tiste, ki si ne vzamejo niti minialno časa, da bi se o osebnostnih motnjah vsaj malo poučili in kar tako povprek napadali tiste, ki se trudijo, da bi nekako izvlekli sebe in svoje bližnje preprosto izbrisala. Ker ni ne moja naloga , ne naloga tistih, ki na forumu sodelujejo, da vsakemu, ki brez predhodnega znajna na forumu obsoja vsepovprek, da ga (jo) začenmo učiti abecede, da se bomo sploh lahko pogovarjali.

V vsakem primeru pa v prihodnje načrtujemo tudi zaprte internetne skupine, kjer se bo lažje in bolj odkrito pogovarjati. Do tarkat, pa bo ostal ta forum, kot trenutno edini prostor, kjer se lahko o tem pogovarjaš, dobiš kakšen pameten nasvet in suport drugih.

Toliko, da ne bo v bodoče kakšnih nesporazumov in teorij zarot :-)ž

GittaAna