zdravo

morda kdo ve kako živijo tisti, ki imajo socialno fobijo, ko jim je mučno zunaj, v družbi? ne mislim le na tiste situacije, ko pridejo panični napadi, pač pa na splošno.

npr. jaz nimam paničnih napadov, jaz imam zgolj tako odpor ven v družbo, v trgovine, po uradih….kot da me je sram, da me ljudje vidijo, pa tudi po bnaravi sem taka, de nerada govorim preveč, pač nisem rada v ospredju. trenutno sem doma in ne trudim se preveč iskati službe, ker vem, da potem moram iti od doma, doma pa se počutim varno, najbolje pa se počutim, ,ko pride večer, ko vem, da zdaj že nihče ne pride k nam, kajti niti obiskov doma nimam preveč rada. saj grem, ko je treba in vse napravim, ampak ne z veseljem, pač pa z odgporom. bojim pa se, da se mi povečuje ta zadeva, da bo čez čas vedno hujše.

saj vem, da imajo včasih tudi drugi takšne ddneve, ampak pri meni je to prisotno že več let.

kako se spopadati s tem? kakšne misli naj imam? znam si dopovedovati, da je to zemlja, kjer prebivam, cela je moja in moram uživati ter naj se ne oziram na druge. in poskuđšam ne preveč okoli gledati (ljudi), ko grem ven, trudim pa se čimprej vrniti domov.

najhuje je, ko sem kje zunaj aliv družbi, da se zelo potim. čeprav nič blizu paničnega napada nimam oz. da bi mi srce bolj razbijalo ipd.

kakšna zdravila se dajejo tu po navadi? stara sem 35.

prosim neke smernice, nasvete, in če ima kdo izkušnje.

hvala, hvala, hvala.

lp

Pozdravljena,
ne znam ti ravno najbolje svetovati, lahko pa povem da čutim isto. Ne ravno to da imam odpor v družbo ali v trgovino, ampak se bolj izogibam ljudi zato da se mi ne bo treba pogovarjat, kot da imam strah pred pogovarjanjem, kot da se ne znam.
Mogoče dve osebi skupaj to lahko premagata s spodbudo en drugega? Če si za mi pisi na [email protected] pa malce poklepetava pa izmenjava kakšne občutke, izkušnje… lepo bodi

Potiš se zato, ker energija v prostoru ali okolici ali med ljudmi vdre v tvoj osebni notranji prostor in podzavestno se sproži alarm za katerega se ne zavedaš in še nimaš vpliva, da na to od reagiraš. Mogoče se ti pojavljajo občutki, tesnoba ali nekaj, kar ne veš da bi pripadalo tebi.
Ma veliko je še tega itd….

Potenje je obramba pred vdorom tujih energij. Niso to zlobne, ampak najdeš jih v prostorih in v ljudeh, ki jih srečuješ ali pa na samem. Je nekaj, kar ne pripada tebi in ne veš, kako pridejo in na kakšen način zaznati, kar ni zate. Večkrat je tako, da niso prijetne in ne gredo stran in človek se odmakne od slabih vibracij.
Mogoče je kaj od tega, da ne bom preveč dolgovezil,

Spoštovana Bronja35,

res je, da nismo vsi ljudje isti in nimamo vsi enako želje po druženju in da se zelo različno spopadamo z opravki po uradih, trgovinah…Nekateri v tem celo uživajo, nekaterim je nujno zlo. Vsekakor je super, da smo na svetu raznoliki ljudje in nič ni narobe, da nekdo bolj uživa v svoji družbi kot v družbi drugih. Po drugi strani pa je človek vendarle socialno bitje in ga odnosi na poseben način bogatijo. In res je tudi, da se lahko priučimo funkcioniranja v situacijah kot so urejanje zadev na uradih, obisk trgovine…Včasih je treba stvari vzeti kot trening socialnih veščin recimo. Torej, ne se za vsako ceno izogibati situacijam, ker se bojimo neprijetnosti ampak se kljub neprijetnemu občutku izpostaviti in narediti tisto kar je pač treba in naslednjič bo že lažje, saj smo se naučili, da smo preživeli. V kolikor je pretežko poiščemo pomoč, podporo- lahko najprej v primerni literaturi nato pa v kakšni skupini za samopomoč ali pa pri psihologu, psihoterapevtu… V življenju morda ne gre vedno tako tekoče, toda tudi to je del učenja in poti na tej ljudi zemlji.
Vse dobro, pozdrav,
Bernarda

Nestrokovno predlagam da se vec zacnes zanimati za splosne stvari, brati clanke, izpovedi, dokumentarce, politiko, geografijo, probleme clovestva itd…

Tako prides do tega da je oseba za salterjem ali druzbi enakovredna tebi, in da je samo clovek ki ni vreden nic vec in nic manj od tebe in ga ti sploh ne zanimas ker te bo cez 5minut pozabil in zacel razmisljat o lastnih problemih.

Nobenega ne zanimamo in jim dol visi za nas, razen za svojce/bliznje… S svojim nadpovprecnim splosnim znanjem bos pa samozavestna do te mere da se bo potila oseba nasproti tebe in ne ti, s cimer ti lahko njegovo fobijo pomiris ko se z njem strinjas in ves kaj povedati na njegovo temo.

Sicer se to dogaja vsem, v meji normale… Definitivno pa ne v vsakdanjem zivljenu, tu je treba nekaj spremenit.

Pa forsiraj 1-2 sekundni eye-contact ker se tako ljudje medsebojno dusevno hranijo.

Sam se tudi ne pocutim ravno super med ljudbi…v mladosti tam do 20 let nobenega problema, zural v guzvi, ma ni d ani….no potem se je pa zacelo počasi da sem opazal da tezko shajam z ljudmi (delal v trgovini) sepravi sem si rekel da morem naredit neki za sebe….spremenil smer v soli, jo koncal in se zaposlil v mali “druzinski” firmi…no pa je blo neki casa ok, potem pa spet zacutil odpor…sem si postavil vikend v naravi sredi gozda, takrat se brez dostopa z vozilom do parcele in sem za vikende oz med vsako priliko bezal v samoto….no sedaj pri 35 zivim v temu vikendu, porihtal si pot do njega, tako da ni tezav za it v sluzbo, po opravkih…. In koncno se je vse to umirilo (bil dolg proces), ma sedaj nimam tezav po sluzbi it s sodelavci na pir, tudi na dopust z oranizirano skupino sem sel ze veckrat (res da to ni morje so ponavadi al hribi al pa kaksna treking zadeva) ma koncno zivim……res da sem se rabil sprijaznit da partnerke nebom najdel, saj nobena nima ravno zelje po takem zivljenu….ampak za sproti se pa tudi najde…mogoce pa bo kdaj sreca tudi v tej smeri…bomo vidli.

PS: Poskusi nov nacin zivljenja (nebo lahko) in mogoče resis tezave na zdrav nacin….pomoči dohtarjev z zdravili samo se poglabljajo te tezave (preizkuseno)…pa tudi kaksnega res psihiatra, takega ki ve kaj pocne in zna pomagat se splača obiskat.