Danes me je ob jutranji kavici in prebiranju časopisa Večer nekaj zelo prijetno presenetilo. In sicer – dve strani časopisa namenjeni samo člankom o spolni zlorabi otrok. Moram reči, da sem nekje v sebi šla korak bliže k prijavi… Prav prijetno sem bila presenečena, da sem v dnevnem časopisju zagledala tako obširno podiranje tabujev. Skratka, odličen intervju, ga. Katja!

Moram povedati še to, da mi je že zdaj ta forum pomagal bolj, kot sem si mislila, da mi bo. Najbolj sem bila presenečena, ko sem videla, koliko ljudi oz. koliko deklet je preživelo podobne ali še hujše stvari. Lepo je vedeti, da nisem sama…

Hvala za informacije… Odločena sem, da se bom oglasila na vašem društvu in skratka peljala stvari naprej…

LP!
Nataša

Natasa, hvala za spodbudo. Vaš odziv koristim tudi za priliko, da vsem, ki se bodo morebiti odločili, da o problemih v zvezi s spolnimi zlorabami dobijo informacije ali odgovore tudi v osebnem stiku, sporočam, da bom skupaj s kolegico, ki v Združenju vodi eno od samopomočnih skupin,

dne 08.06.2002 od 10.oo ure dopoldne na Združenju proti spolnemu zlorabljanju, Masarykova 23 Ljubljana.

Morebiti je skupni pogovor na način , ki sem ga že predlagala, lahko tudi za vas sprejemljiv. Vsekakor pa se v vsem ravnajte v svojem ritmu – toliko in takrat, ter na način ,ki ga zmorete !

Ga. Nataša

Pišem vam v upanju, da mi boste lahko dali kakšen konkreten nasvet glede tega , kaj točno naj naredim. Spoznala sem žensko, ki je po 15 letih prvič v življenju povedala, da je bila kot otrok, star 9-13 let žrtev spolne zlorabe. In zelo težko moram priznati sem vse skupaj poslušala. Ker sem bila prva, ki ji je sploh to povedala, sem se težko odzvala. Posledice pa so dokaj resne se mi zdi. V bistvu se mi je že od samega začetka zdelo čudno prav to, da ta ženska nikoli ni gledala v oči, ko sva se pogovarjali. In ker sem že v življenju naletela na primer oz. vsaj slišala sem..sem postala pozorna. In kar me je pa najbolj motilo je verjetno prav to, da je bila ženska izredno molčeča..skoraj zadržana.
Prosila bi vas, glede na to, da nisem prepričana, da bo hotela v društvo..na kakšen način naj se pogovarjam z njo? Razumem tudi to, da če si bo hotela pomagati, da bo morala celotno zadevo podoživljati oz. se pogovarjati o vsej tej zadevi..Stvari so resne, kar se kaže tudi pri tem, da je stara 27 let in da nikakor se mi zdi, ne more umiriti nemira, ki ji vlada..Nekako se mi zdi, kakor podivjan konj za katerega je čas, da se umiri in spravi iz sebe določene stavari…Želim si ji pomagati???

Sandra

Mislim, da se to vprašanje bolj nanaša na go. Katjo… 🙂

Žrtve imajo potrebo, da spregovorijo in da govorijo o zlorabi. Toda predvsem
“pojdite z njo” v njenem ritmu. Ne izhajajte iz vaših predstav, kako si bo
lahko pomagala / da bo morala celotno zadevo podoživljati…./ Ona naj bo
tista, ki se bo odlocala koliko in kdaj vam bo govorila o zlocinu, ki ga je
trpela. Ne glede na to, da je že razkrila, da se ji je zloraba zgodila, nima
vedno enakih moci, da o tem govori. Sami ji dajte vedno vedeti , s svojo
odprtostjo , da ste vedno pripravljeni na pogovor, ce to želi. To je že
ogromna pomoc in podpora. Vcasih namrec s svojimi ravnanji ali s telesno
govorico, ki jo žrtev zelo hitro zaznava, dajemo žrtvi lahko obcutek, da se
nam je težko o tem pogovarjati. Preživele žrtve zlorabe imajo izjemno
razvite obcutke za zaznavanje naših odzivov. Žrtev se lahko zaradi zaznave
takšnih obcutkov “umakne” in ne govori vec o dejanju.V takšnem primeru
žrtvi to iskreno povejte , toda takoj za tem ji tudi recite: težko mi je ,
ko slišim, kaj si pretrpela, toda želim ti stati ob strani in ti dajati
podporo. To se ti nebi smelo zgoditi, to je zlocin.
Ko nam neka oseba zaupa zlorabo ne smemo nikoli reci najmanj naslednjih
besed, stavkov:
Razumem te ! / razume lahko le oseba, ki je imela enako izkušnjo/
Žal jih je veliko zlorabljenih ! / minimaliziramo njen problem/
To se žal dogaja tudi drugim! / ponovno minimaliziranje problema/
Groza! / ne morem opisovati vseh razlogov, zakaj te besedice ne uporabimo/
Zakaj nisi povedala prej!/ vsako vprašanje z “zakaj” utrjuje obcutke krivde
pri žrtvi/
Nujna sporocila pa so:
Žal mi je, da si to doživela.
To je zlocin, to je nasilje.
Nisi kriva za to, kar se ti je zgodilo.
Ce potrebuješ mojo pomoc in podporo jo imaš.
Ko mi govoriš o tvojih izkušnjah, se lahko ob meni pocutiš varno.

Seveda stik z žrtvami ni preprost in pogosto tudi napacno razumemo sporocila
žrtev . Zato vseeno razmislite o možnosti, da morebiti skupaj prideta v
društvo. V osebnem pogovoru bi vam lahko povedali veliko vec, kar bi
zagotovo podpiralo obe!