Zadeva: Spremembe Zakona o preoblikovanju Loterije Slovenija

nedelja, marec 19 2006 @ 17:20 CET
Piše: bepa
Ogledov: 9

Vlada RS
Kabinet predsednika Vlade
g. Janez Janša in ga. Nika Dolinar

Ljubljana, 14.3.2006

Spoštovani!

Nihče bolj kot mi, si ne želi, da se vsa pereča in odprta vprašanja o položaju invalidskih in humanitarnih organizacij ter fundacije FIHO rešijo celovito, enakopravno in kar naj hitreje. Večkrat smo že podali tudi konkretne možne rešitve in izrazili pripravljenost, da aktivno sodelujemo pri oblikovanju sprememb. Že zelo dolgo opozarjamo na nepravilnosti in kolizijo interesov v FIHO in na nevzdržne razmere ter odnose med invalidskimi organizacijami, kar gre seveda v škodo samih posameznikov, ki zaradi svojih mnenj doživljajo izsiljevanja, grožnje in pritiske. Situacija se še bolj stopnjuje odkar so očitne nepravilnosti prišle tudi v javnost in od kar mediji o tem odkrito pišejo. Pred nedavnim je še veljalo, da se invalide lahko prikazuje le v dobri luči ali kot usmiljenja vredne. Ne pa tudi kot zmožne takšnih in drugačnih manipulacij ter sposobnih nezakonitih ravnanj.

V tej luči vsekakor pozdravljamo, da se je Vlada končno odločila, da se uvedejo spremembe, vendar pa je naša bojazen predvsem ta, da bo medresorska skupina lahko učinkovito in v doglednem roku prinesla tako težko pričakovane rezultate in rešitve. Sprašujemo vas tudi kako bo ta skupina sestavljena, koliko članov bo imela, kdo bo član in do kdaj bo rok, ko naj bi se pripravilo ustrezno zakonodajo. Naj vas spomnimo, da je ponovno minilo leto, ko od obljub ni še nič. Še zelo pomembno dejstvo; 2.2.2006 ste v medresorsko skupino pozvali tudi predstavnika FIHO. Predstavnika FIHO bi morali po Pravilih in Pravilniku FIHO predlagati in imenovati ter glasovati člani Sveta FIHO. Kot članica Sveta nisem bila niti obveščena, še manj pa pozvana, da bi predlagala svojega kandidata. Že pred sejo Sveta FIHO se namreč preko vseh pravil in pooblastil za takega predstavnika samooklical kar g. Jug, ki je le v.d. direktor, mogoče pa so pogovori potekali na drugih privatnih nivojih. Ta problem se je tudi izpostavil na sami Seji FIHO s strani g. predsednika Janka Kušarja.

Zato vas vljudno prosimo za pojasnila kako bo medresorska komisija delovala in kdo jo bo sestavljal, saj nas obdaja utemeljeni sum, da bo komisija le krinka, da se bodo stare ideje in način delovanja zavile v nov paket, ki pa ne bo prinesel enakopravnosti, jasnih kriterijev in pravičnega financiranja.

V kolikor delite z nami željo, da bi se stvari dejansko obrnile v vsestransko korist hendikepiranih posameznic in posameznikov, bi bilo potrebno s spremembami pohiteti ter poskrbeti, da bo zastopanje stališč v medresorni komisiji enakopravno.

V pričakovanju pojasnil in odgovora vas lepo pozdravljamo.

Predsednica
Elene Pečerič

Številka: 0611-09/04-2/JPM
Ljubljana, 14. 3. 2006

Na podlagi 46. in 47. člena poslovnika državnega zbora (Uradni list RS, št. 35/02 in 60/04) organizira Odbor Državnega zbora Republike Slovenije za notranjo politiko, javno upravo in pravosodje

JAVNO PREDSTAVITEV MNENJ
o predlogu zakona o društvih (ZDru-1), EPA 533-IV

v petek, 24. marca 2006 ob 9.00 uri,
v mali dvorani Državnega zbora Republike Slovenije, Ljubljana, Šubičeva 4

Namen javne predstavitve mnenj je pridobiti mnenja in stališča k navedenemu predlogu zakona, kot podlage za obravnavo na matičnem delovnem telesu.

Javna predstavitev mnenj naj bi podala odgovore na naslednje sklope vprašanj:

1. S katerimi spremembami sedanje ureditve društev predlagatelj zakona utemeljuje trditev, da predlog zakona pomeni lažje uveljavljanje ustavne pravice do združevanja v društva (ali predlog zakona prinaša poenostavitve pri ustanavljanju in registraciji društev, pri vodenju poslovnih knjig zlasti za manjša društva itd.)?
2. Kdo ima ustanoviteljske pravice in zakaj predlog zakona kot možne ustanovitelje društev predvideva tudi pravne osebe in tudi tuje pravne osebe?
3. Kakšen je pristop predloga zakona glede na raznolikost društev pri predpisovanju meril in upoštevanju različnih možnosti, ki se nanašajo na sredstva, javna sredstva, amatersko delo, poklicno delo, ipd.? Kako bodo majhna društva po članstvu in po finančnih sredstvih zadostila pogojem, ki jih predpisuje ostala področna zakonodaja?
4. Ali bo novi zakon uredil neurejeno stanje na področju podeljevanja statusa društev, ki delujejo v javnem interesu, saj trenutno na nekaterih področjih statusa ni mogoče pridobiti, kriteriji za podeljevanje pa so preveč različni (ali predlog zakona prinaša kakšne prednosti društvom, ki si status pridobijo; kako definirati pojem javni interes)?
5. Kako ustrezno urediti področje nepridobitne in pridobitne dejavnosti društev in kakšni mehanizmi so predvideni za ugotavljanje in kaznovanje kršitev določb zakona in zlorab statusne oblike društva za izključno opravljanje pridobitne dejavnosti (zakaj predlog zakona društvom ne postavlja omejitev pri opravljanju pridobitne dejavnosti na način, da društvo te dejavnosti ne sme opravljati kot pretežno dejavnost; kako to problematiko urediti v društvih v katerih dominira (pol) profesionalizem; kako se bo določil obseg sredstev preko katerega se “društvo” ne more ustanoviti in organizirati po zakonu o društvih, temveč po zakonu o gospodarskih družbah)?
6. Ali predlog zakona daje članstvu možnosti, da vplivajo na zakonitost delovanja, če vodstvo društva vodi delovanje društva mimo pravil in volje članov ter zakaj predlog zakona uvaja odgovornost odgovornih oseb društva za obveznosti društva in ali ta odgovornost ne pomeni, da v društvu nihče ne bo želel prevzeti funkcij?
7. Ali bo zakon društvom povzročal nepotrebno delo in stroške zaradi usklajevanja temeljnih aktov?

* * *

Predlog zakona o društvih (ZDru-1) je v obravnavo predložila Vlada Republike Slovenije in je objavljen v Poročevalcu Državnega zbora št. 100/2005 z dne 21. novembra 2005.

Želeli bi, da udeleženci, ki bodo na javni predstavitvi mnenj aktivno sodelovali, svoje prispevke predložijo tudi v pisni obliki. Pisne prispevke lahko predhodno posredujete na naslov: Državni zbor Republike Slovenije, Odbor za notranjo politiko, javno upravo in pravosodje, Šubičeva 4, Ljubljana, po telefaksu na številko 01/478 9884 oziroma na elektronski naslov: [email protected] ali jih predložite na sami javni predstavitvi mnenj.

V javni predstavitvi lahko sodelujejo vsi zainteresirani tudi preko Dialoga – Javna predstavitev mnenj na spletnih straneh državnega zbora (www.dz-rs.si). Spletni obrazec omogoča vnos besedila – mnenja, gradivo v obliki priponk pa je potrebno poslati na elektronski naslov: [email protected], če želijo, da moderator javne predstavitve to objavi na spletnih straneh.

Udeležence, ki bodo na javni predstavitvi mnenj aktivno sodelovali, prosimo, da v pisnem prispevku ali na prijavnici k razpravi (prejeli jo boste pred začetkom razprave) navedejo, o katerih vprašanjih bodo razpravljali in svojo ustno predstavitev omejijo na največ deset minut.

Mojca Kucler Dolinar
P r e d s e d n i c a

V vednost:
– Kolegiju predsednika Državnega zbora
– Vladi Republike Slovenije
– Državnemu svetu Republike Slovenije
– Generalnemu sekretarju Državnega zbora
– Namestniku generalnega sekretarja Državnega zbora
– Poslanskim skupinam
– Zakonodajno-pravni službi
– Službi za odnose z javnostmi

VABLJENI:

– poslanke in poslanci Državnega zbora Republike Slovenije
– Vlada Republike Slovenije
– Ministrstvo za notranje zadeve
– Ministrstvo za javno upravo
– Državni svet Republike Slovenije
– mag. Marjan Hribar, Direktorat za turizem, Ministrstvo za gospodarstvo
– dr. Miro Cerar, Pravna fakulteta v Ljubljani, Poljanski nasip 2, Ljubljana
– mag. Slavko Debelak, Fakulteta za upravo, Gosarjeva ul. 5, Ljubljana
– dr. Rado Bohinc, Fakulteta za družbene vede, Kardeljeva ploščad 5, Ljubljana
– dr. Andreja Černak Meglič, raziskovalka nevladnega sektorja, Inštitut RS za socialno varstvo, Otroška opazovalnica, Celovška 143, Ljubljana
– Anka Tominšek, Zveza društev upokojencev Slovenije, Kebetova 9, Ljubljana
– Vinko Poličnik, Upravna enota Mozirje, Savinjska c. 7, Mozirje, Združenje strokovnih delavcev upravnih notranjih zadev
– Zveza društvenih organizacij Slovenije, Lepi pot 6, Ljubljana
– Gasilska zveza Slovenije, Tržaška c. 221, Ljubljana
– Olimpijski komite Slovenije – združenje športnih zvez, Celovška 25, Ljubljana
– Mažoretna in twirling zveza Slovenije, Gerbičeva 19, 1380 Cerknica
– Obalna samaoupravna skupnost italijanske narodnosti, Župančičeva 39, 6000 Koper
– Pomurska madžarska samoupravna narodna skupnost, Glavna ulica 124, 9220 Lendava
– Inštitut za javno upravo pri Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani, Poljanski nasip 2, Ljubljana

Avtor: Rafael Zupančič
Objavljeno: 21.03.2006 – 09:31
Predmet: re: Predlog zakona o društvih

Ne poznam novega predloga Zakona o društvih toda, menim, da bi bilo ob pereči obravnavi izključitve 4 članov z osnovnim zakonom urediti položaj preprečevanja in samovolje funcionarjev z dosmrtnim mandatom. Potem pa je še zelo aktualno vprašanje delovanja društev v javnem interesu, pridobivanja posebnih reprezentativnih statusov, ki se uporabljajo za izločilne mehanizme pri enakopravnem dostopu do financiranja programov. Invalidske organizacije in humanitarne organizacije s posebnim priviligiranim statusom imajo pa sploh svoj poseben pomen, na eni strani izgleda kot, da je to privat druščina. Šuštaršič je že več kot 30 let predsednik, v organih ima svoje lojalne in poslušne ljudi in, če se pritožiš se ne zgodi nič. V posmeh ti napišejo, da ti nudijo vse. Toda ali res. Ko se pritožiš na institucije rečejo, da rušiš sistem, institucije se sklicujejo, da ni to v njihovi pristojnost. Če greš na sodišče te povozijo, ker imajo advokate in denar. Če v javnosti poveš postaneš sovražnik invalidov. Kot, da bi bilo to privat društvo, delujejo pa v javnem interesu. Skratka sprijazni se, da nekdo v tvojem imenu uživa privilegije, celo odloča o usodi tvojega življenja.

Avtor: alojz žalec
Objavljeno: 21.03.2006 – 23:20
Predmet: re: Predlog zakona o društvih

Sam predlog je dobro zastavljen ,omogoča transparentnost pri ustanavljanju društva.Pri oblikah odgovornosti oziroma odločanja pa nisem zasledil večje spremembe.Večinoma so opredeljene v pravilih društva .Za večjo možnos odločanja članstva bi predlagal specialno določbo v samem zakonu ,kateri bi določal postopke in osnovo pri odločanju zoper posameznega funkcionarja in vodstva,ki bi delovali mimo volje članstva ,pravil. Zato ni sporna uvedba odgovornosti oseb kakor tudi ne za vodstvo.Ukolikor bi delovanje odgovorne osebe bilo v skladu pravnim redom.Vpredlogu bi izrazil tudi predlog da se določi določilo za izvedbo postopkov v skladu ZUP-a ali ZPP.Pri postopkih v društvih se dogajajo različna zakonska tolmačenja.

Avtor: Rafael Zupančič
Objavljeno: 22.03.2006 – 13:25
Predmet: re: Predlog zakona o društvih

1. UVOD IN OSEBNA NOTA
2. ZGODOVINA LOTERIJE SLOVENIJE IN DELOVANJA LOTERIJSKEGA SVETA
3. USTANOVITEV FIHO IN OBSTOJEČA ZAKONODAJA
4. DELOVANJE FIHO V SVOJEM NOVEM OBDOBJU
5. KLJUČNI NOSILCI, KI SO VZDRŽEVALI STANJE PRIVILEGIRANEGA POLOŽAJA DOLOČENIH INVALIDSKIH IN HUMANITARNIH ORGANIZACIJ
– invalidske organizacije
– invalidska podjetja
– fizične osebe
6. KAKO NAPREJ?
– NEODVISNA REVIZIJA VSEH PROGRAMOV
– IZDELAVA DOKUMENTARNEGA FILMA IN ČIM VEČ ODDAJ V KATERIH SE NAJ POKAŽE V KAKŠNIH NEMOGOČIH RAZMERAH ŽIVIJO DEPRIVILEGIRANI ČLANI TEH IO
– UVELJAVITI OSEBNO ASISTENCO IN NEODVISNO ŽIVLJENJE HENDIKEPIRANIH KOT JAVNO DOSTOPNO DOBRINO PREKO POSEBNEGA ZAKONA O OSEBNI JAVNI ASISTENCI ZA NEODISNO ŽIVLJENJE HENDIKEPIRANIH;
7. FOTO GRADIVO

1. UVOD IN OSEBNA NOTA

Pisanja obstoječega teksta, ki naj bi pomagal približati in prikazati vso zapletenost in problematiko področja vprašljivega obstoječega financiranja invalidskih in humanitarnih organizacij v RS, sem se lotil kot dolgoletni poznavalec področja delovanja invalidskih organizacij, ki je imel priložnost od blizu in od znotraj spoznati razmere in delovanje tako za časa bivše SFRJ oziroma SRS, kakor tudi v samostojni Republiki Sloveniji.

Čeprav sem in bom tudi v bodoče nosil konsekvence svoje prvotnega in takratnega naivnega verovanja v delovanje v IO in svoje takratne nemoči zaradi neopolnomečenosti in socialnih neizkušenj ter kasnejših mnogih razočaranj pa moram reči, da mi kljub temu ni bilo nikoli žal, da sem se vsa ta leta upiral in boril četudi z mlini na veter, saj sem s tem prihranil marsikateremu hendikepiranemu, da mu ni bilo potrebno iti po poti segregiranja, izločanja. Mogoče bom zaradi tega pisanja zopet deležen vseh mogočih obravnav in se je osebno zame delovanje v okviru invalidskih organizacij končalo na zelo neprijeten in krut način (kar nekajkrat sem kolapsiral zaradi nevzdržnih pritiskov in razmer brez možnosti obrambe in vpliva, prevzemanja tuje krivde nase), pa sem vseeno prepričan, da dovolj dobro poznam situacijo in imam lastne empirične izkušnje, ki sem jih pridobival v vseh teh letih, naprej še kot aktivni udeleženec za časa mojega prostovoljnega sodelovanja v okviru Društva mišično in živčno mišično obolelih Slovenije, sprva kot lojalen in poslušnen član, kjer sem spoznal vse zapletene mehanizme in zakulisje obvladovanja paradržavnega civilnega sistema, za katerega so bila in so še rezervirana Loterijska sredstva oziroma sredstva, ki se na osnovi zakonodaje o igrah na srečo zbirajo za potrebe financiranja invalidskih in humanitarnih organizacij. Kasneje pa kot večni upornik in kritik, ki sem bil zaradi tega celo obsojen na mesec dni zaporne kazni oziroma leto dni pogojno zaradi t.i. verbalnega delikta v okviru časopisnega prispevka, zaradi nesporno idejnega nosilca, voditelja in ključnega človeka diskriminatornega sistema invalidskega varstva in vnetega promotorja t.i. svobodne menjave dela, t.j. g. Borisa Šuštaršiča.

Nasprotniki tega teksta se bodo verjetno izdatno potrudili za moje vnovične diskreditacije in pljuvanje po moji osebnosti in meni in moji ne ravno lahki preteklosti toda verjamem, da je vredno, če bom samo delček pomagal, da se kaj spremeni na bolje. Kljub moji nejevernosti v pravni in socialni red te države sem na veliko presenečenje celo prejel razveljavitveno sodbo v obsodilnem delu s strani Vrhovnega sodišča v RS v zadevi Šuštaršič vs Zupančič, kar pomeni, da se je zgodba obnovila. Za nameček sem po 10 letnem postopku, urah razprav, predloženih dokazih, desetinah predlaganih in neupoštevanih prič, obsojen na plačilo 1 mio SIT, ki jih moram plačati Šuštaršiču zaradi razžalitve in časti njegovega dobrega imena. Nedavno sem doživel finale zgodbe, da me je privilegiran lobi pod vodstvom Borisa Šuštaršiča in koordinacijo razvpitih Miloša Radojeviča direktorja in Marjana Klemenčiča direktorja SKIPPER d.o.o. uspel po skoraj 21 letih uspel celo nepravnomočno deložirati iz Oddelka mlajših invalidov v DSO Ljubljana-Bežigrad. O svoji deložaciji v katero so vložili mnogo naporov sem poslušal v zakulisju zgodbe iz teh krogov kar nekaj let. Tudi drugače so proti meni vložili na ducate ovadb in tožb vse z namenom, da se me dokončno kriminalizira in uniči, vse kot posledice mojega upora proti krivicam Šuštaršičevega lobija.

Seveda si ključni akterji zaradi 10 letnega roka zastaralnega roka arhiviranja podatkov in druge dokumentacije lahko oddahnejo, saj je večina dokumentacije verjetno že uničene razen, če obstajajo še kakšni arhivi v Beogradu ali kakšni izmed knjižnic, ker pomeni, da je njihovo korupcijo, klientalizem in finančne nepravilnosti tudi težko dokazati. Ko je takratna SFRJ izdihovala svoje zadnje trenutke obstoja, se je na hiter način pristopilo k oblikovanju koncepcije in strategije obvladovanja invalidskega varstva (med pisci so bili avtorji tudi sedanji minister za delo mag. Janez Drobnič in direktor Direktorata za invalide mag. Cveto Uršič), ki jo je potrdila še Skupščina RS preko enega od takratnih treh Zborov, Skupščina RS pa jo dejansko na plenarnem zasedanju ni potrdila. V DMOS (Društvu mišično obolelih Slovenije) so takrat v ekspresnem času kupili stroj za uničevanje dokumentacije.

Od leta 1993, ko je OZN sprejela Standardna pravila za izenačevanje možnosti invalidov, ko je bil prvič vložen predlog Zakona o invalidskih organizacijah (Jelinčič oz. SNS), ki je na »srečo« obstal v parlamentarnih predalih dolga leta, pa vse do sprejetje novega zakona, ki so ga predlagale in pripravile PrIO, ustavnih sprememb 14. člena, vse od dopolnjevanja Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o lastninskem preoblikovanju Loterije Slovenije (ZLPS-A), ko je bil tudi prvič resno ogrožen primat priviligiranih invalidskih in humanitarnih organizacij, pa vse od leta 1998 dalje, ko je DZ RS sprejel Odlok o ustanovitvi FIHO, ki je nadomestil Loterijski svet Loterije Slovenije, je bilo to obdobje zelo burna in dramatično. Skupna značilnost pa je bila, da so v teh obdobju privilegirane invalidske organizacije žrtvovale dobrih 25% skupnih sredstev humanitarnim organizacijam, da so ohranile svojo neformalno vlogo in vpliv na financiranje programov napram DiO osnovanih na trendih in konceptih sodobnih uporabniških gibanj in enakih možnosti.

Študiral sem, kaj bi bilo potrebno narediti, da bi se razmere na področju financiranja invalidskih organizacij uredile. Evalvacija izvajanja programov, ki jo je izvedla FDV leta pod vodstvom Zinke Kolarič, je definitivno pokazala slabo stanje obstoječega financiranja IO in izvajanja programov v korist posameznega invalida. To je pokazala tudi raziskava, ki jo je leta 1996 vodil dr. Mirko Galeša v imenu takrat pravkar formiranega Urada Vlade RS za invalide, kjer so za izhodišča vzeli standardna pravila o izenačevanju možnosti invalidov. Zaradi same raziskave in njenih rezultatov je na zahtevo Borisa Šuštaršiča moral dr. Mirko Galeša oditi iz urada kot tudi dr. Tone Brejc (IRI). Če je namen vašega truda usmerjen v reševanje invalidske problematike na kritičen način in ne zgolj upoštevanju »pozitivne diskriminacije«, ki je bila v preteklosti v izgovor vsem prehodnim oblastnikom, da se spremenijo razmere v dobrobit kakovostnega izvajanja programov po principu delovanja YHD, ki je tudi mednarodno uspešno evalvirana (Inštitut za neodvisno življenje Švedska), in če je zadeva namenjena tudi preureditvi financiranja programov v korist individualnega uporabnika/-ce, potem bi vam osvetlil naslednje:

1. Potrebno je narediti analizo predstavitve spletnih strani invalidskih organizacij in rezultate primerjati z letnimi poročili invalidskih organizacij na papirju. Že bežen pregled bi verjetno pokazal, da prihaja do velikih razkorakov oziroma razlik med vsebinami, napisanimi na spletnih straneh, napisanimi na papirju in resničnim stanjem v praksi. Pri tem vas moram opozoriti, da se boste verjetno kaj kmalu srečali s kakšno odločbo inšpektorja za varovanje osebnih podatkov (Bogataja), ki jo bodo sprožili priviligirani lobiji znotraj določenih invalidskih organizacij. Takšne izkušnje sem namreč doživel že sam, ko sem po raznih imenikih (PIRS, IPIS ipd) iskal podatke za g. Borisa Šuštaršiča, po njegovem imenu in priimku, o njegovih vlogah v raznovrstnih društvih in podjetjih. Ker sem uspel priti do določenih podatkov, ki sem jih tudi uporabljal kot dokazni material v postopkih na sodišču, je kmalu za tem prišlo do modifikacij uporabe nekaterih imenikov (npr. IPIS, ki ga je vodila SDK in PIRS-a), tako, da takrat ni bilo več moč iskati podatkov po kriteriju imena in priimka, ravno zaradi prej omenjenega »varovanja zasebnosti«, ki jo je sprožil Šuštaršič. Danes je to sicer spet spremenjeno (iskanje po imenu je ponovno omogočeno), so pa podatki za nazaj zastareli, spremenjeni, odstranjeni ali izbrisani in jih lahko dobite le v mojem arhivu.

2. Ko preiskuješ in zbiraš podatke o invalidskih organizacijah, se morate vsi vpleteni novinarji zavedati, da se trčili v družbeno izredno občutljivo tematiko, ki vas lahko stane vašega novinarskega položaja, preizkusov pred častnimi razsodišči in sodišči, nadlegovanju vas in vaših bližnjih, vplivanju in pritiskom na vaše urednike in morebitno blokado (neobjava vašega že opravljenega dela). V Sloveniji sta doslej namreč samo dva novinarja, ki sta si upala stopiti na to področje in kritično oceniti stanje. Srečala sta se z mnogimi težavami pri svojem delu. Morate vedeti, da so privilegirane invalidske organizacije organizirane po neformalnem oz. t.i. »mafijskem vzorcu« in so sposobne dejansko vsega. Najhujše posledice tega sta občutila pokojna Nadja Lipičar (bivša predsednica Združenja Naglušnih TIŠINA iz NG – zaupno ne glede na to spletna stran na netu še danes obstaja kot kronski dokaz njihovega tedanjega dela) in Marjan Grušovnik (preganjan in iz ZPS izločen in javno linčan diplomirani pravnik, ki se je drznil na osnovi listinskih dokazov podvomiti o zakonitem delovanju Zveze paraplegikov Slovenije oz. njihovega predsednika Ivana Peršaka). Privilegiran lobi je zase poskrbel tudi z oblikovanjem kodeksa novinarskega poročanja na javni RTV, kako se sme in ne sme poročati o invalidih. Ko so novinarji Studia City in Tednika pripravljali prispevke o astronomskih tožbah Šuštaršiča proti Zupančiču, so se pojavili hudi pritiski. V primeru Studia City je takratni odgovorni urednik Bojan Kranjc uspel odbiti napad Šuštaršiča in ohraniti avtonomnost in neodvisnost, je pa kljub temu Šuštaršič pripeljal tri »na videz uboge« invalide na vozičku k v.d. direktorju Moriju, kjer je zahteval v imenu ubogosti tistih ljudi tam, da se prispevka ne objavi (kasneje je vse nagovoril, da so me ločeno tožili pod vodenjem odvetniške pisarne Emil Lipovšek).

3. Pridobite si dokumentacijo od Elene Pečarič, ki so ji jo posredovali s strani FIHO-a in tudi čim več druge dokumentacije, mogoče čim več intervjujev z diskriminiranimi, izločenimi in preganjanimi ljudmi.
4. Izvajanje programov YHD je hkrati uspešen racionalen dokaz in neposredna kritika obstoječega nespremenjenega sistema delovanja invalidskih organizacij in tudi grožnja utečenim, prikritim oblikam diskriminacije, saj je izvajanje programov neodvisnega življenja z osebno asistenco pomembno za posameznika v njegovi individualni vlogi, tako s pravicami, kot dolžnostmi, ker mu omogoča maksimalno ekonomsko, funkcionalno in življenjsko samostojnost. Nenazadnje je denarja za to, da bi hendikepirani živeli samostojno s pomočjo osebne asistence popolnoma dovolj. Le ni pravilno razporejen in dostopen vsem pod enakimi pogoji, kar bi moralo biti odvisno tudi od rezultatov oz. izvedenih evalvacij. Obstoječi »dogovorni« paradržavni sistem povezan z institucionalnim sistemom temelji žal predvsem na »družbeni skrbi za invalide«, ki se navzven kaže kot zelo humanistična, v resnici pa je velika večina invalidov odrinjena na družbeni rob, ziveč v slabih socialnih in ekonomskih pogojih ter slabih možnostih za izobraževanje in posledično tudi zaposlovanje. Vseskozi živijo v strahu za tiste pogoje, ki jim omogočajo kljub vsemu le životarjenje in vegetiranje. Stanje bi lahko primerjali z getoizacijo, oziroma delitvijo fevdov, ki jih obvladujejo ozke in maloštevilne ekipe invalidov, ki pa so z načinom manipulacije še kako sposobni preprečevati aktiviranje kritične mase za spremembe, tudi s političnimi prijemi in demagogijo v medijih (čedalje težje, saj si je YHD pridobil status prepoznavne, transparentne in kredibilne organizacije, ki temelji na posameznikih in njihovi osebni odgovornosti).

5. Nepravilnosti pri delovanju IO gre iskati predvsem v tem, da 99% priviligirano financiranih IO deluje na načelu načrtovanja »od zgoraj«, kar pomeni vzpostavitev vertikalne hierarhije, kjer potrebe, mnenja, pričakovanja in želje »navadnega članstva« niso ne slišana, ne udejanjena. Celo več, te IO si drznejo odločati tudi o načinu življenja (življenjski slog do najmanjših podrobnosti) članov, kot je v interesu samega vodstva. Celotna filozofija delovanja takšnih organizacij temelji na blefersko ustvarjenih, finančno ovrednotenih delovnih programih za naslednje koledarsko leto, vsako leto znova, na 100% zagotovljenem vsakoletnem financiranju z minimalnimi in malenkostnimi odstopanji, kjer privilegirane IO odstopijo majhen delček novim, alternativnim organizacijam, kjer poskušajo ustvariti klimo za nove podporne invalidske organizacije. Tu se ve že v naprej, da nove organizacije nimajo prav nikakršnih drugih možnosti, razen, da kandidirajo v navidez enakopravnem postopku, vse te pa so z najrazličnejšimi dogovorjenimi izločitvenimi mehanizmi privilegiranih izločene ali samo simbolilno upoštevane v skupnem odstopljenem deležu manjem od 0,5% celotnega FIHO budgeta, ki je namenjen invalidskim organizacijam. Pri tem je tudi velik hendikep za nove organizacije, da so privilegirane invalidske organizacije vse po vrsti prvovrstno ubikacijsko in materialno situirane in zaradi tega zmožne pridobiti kakršnih koli prvovrstnih bančnih na podlagi vnaprej zagotovljenega 100% financiranja in ob izdatni logistični in ekonomski podpori svojih podjetij.

6. Največje afere dosedaj, ki so bile več ali manj – zaradi družbene občutljivosti – vse pometene pod preprogo, so nedvomno naslednje:

• izgradnja doma paraplegikov v Pacugu (ZPS je z lažnim prikazovanjem potreb zaradi zasedbe Pinete s strani hrvaške vojske pridobila skupaj s pooblaščeno osebo 600.173.532 mio SIT za neobstoječo nadomestno gradnjo, skupaj z zemljiščem v Ankaranu);
• lastni počitniški apartmaji v termah Čateške toplice na razpolago samo določenim ljudem;
• deložiranje članov Zveze paraplegikov in drugih invalidov iz njihovih preko MOL ali SSRS najetih stanovanj zato, da so notri naselili njihove strokovne sodelavce in voznike;
• namerni propad invalidskega podjetja, ki se je ukvarjalo z izdelavo ribiških plovcev in odpust invalidnih delavcev;
• nikoli dokončan Dom dva topola Izola (od leta 1984 še ni zaključen niti ni dostopen pod enakopravnimi pogoji vsem uporabnikom, privilegirano članstvo ima ugodnosti in bonitete) in v katerega si še SIS-i (stanovanska, pokojninska in zaposlovanje) preko DMOS (danes:DDS) investiralo skupaj s podpornim podjetji, ki so hkrati v večini primerov tudi izvajalci (Birografika Bori d.o.o., Lovor d.o.o.), težke milijarde SIT v ta dom medtem, ko velika večina mišično obolelih živi že leta na obrobju, v slabih socialnih razmerah ob čedalje večji nedostopnosti tudi zdravstvenih storitev in tehničnih pripomočkov; pravzaprav naj bi odobrena sredstva bila namenjena Centru za neodvisno življenje mišično obolelih za Mercatorjem, potem pa je predsednik takrat še DMOS pod izgovorom formiranja oddelka mlajših v okviru DSO Ljubljana-Bežigrad prekanaliziral ta sredstva v Dom dva topola;
• neizvedeni koncert Michael Jackson (DMOS, Birografika, Frosa, Pecerija itd);
• Šuštaršičeva kampanja v DS za lasersko optično zdravstveno kartico, osebno izkaznico in biometrične passporte za pridobite posla za Birografiko Bori d.o.o. in MCB d.o.o.;
• propadli projekt investicij posojil v MYCYCLE d.o.o., MCB d.o.o., Pecerijo d.o.o.;
• vzdrževanje mafijske firme FROSA d.o.o., preko PECERIJE d.o.o.;
• hotel za invalide v Fiesi, ki naj bi se oddajal namesto, da bi bil namenjen invalidom (invalidom na vozičku dostopna samo ena ali dve sobi – solastniki ZGNS, ZCIV in ZDIS);
• sumljivo oddajanje počitniških apartmajev Zveze za multiplo sklerozo na Hrvaškem;
• sumljivo oddajanje turističnih kapacitet in turistični prevozi nekaterih medobčinskih društev ter izdajanje istih računov za različne storitve Zveze slepih in slabovdnih Slovenije;
• preprodaja in odtujitve stanovanj v korist vodilnih funkcionarjev (npr. g. Aljoša Redžepovič – deložacija računovodkinje ga. Zdenke Koderman;
• potop Združenja Tišine in samomor družine Lipičar;
• medijski linč s strani ZPS g. Marjana Grušovnika;
• medijski linč s strani ZGNS g. Pezdirca;
• medijski linč s strani DDS g. Braneta Gjereka
• številne kazenske ovadbe in sodni pregoni s strani vodilnih funkcionarjev SIOS zoper posamezne invalide (odvetniška pisarna Emil Lipovec nudi storitve pod postavko pravna pomoč članom, v postopkih pa nastopa največkrat zasebni tožilec Boris Šuštaršič, predsednik DDS, prejemnika sredstev iz FIHO)

2. ZGODOVINA LOTERIJE SLOVENIJE IN DELOVANJA LOTERIJSKEGA SVETA

Razporeditev sredstev Loterije Slovenije je urejal stari zakon o igrah na srečo (Uradni list SRS, št. 32/80 in 29/86), ki je prihodke Loterije Slovenije, zmanjšane za pokritje obveznosti in glede na delitveno razmerje okoli 50:50 med Loterijo Slovenijo in uporabniki (socialno humanitarne ter športne organizacije), razporejala za namene socialno humanitarnih dejavnosti in športnih dejavnosti. Socialno humanitarne dejavnosti so bile 100 % udeležene v prihodkih Hip loterije, Ekspresne loterije in Lota ter 70 % v igri 3×3, športne dejavnosti pa so bile 100 % udeležene v prihodkih športne napovedi in 30 % v igri 3×3. Sredstva znotraj socialno humanitarnih organizacij so se delila v razmerju: 90 % za invalidske dejavnosti in 10 % za druge organizacije. Sredstva je med organizacije razporejal organ Loterije Slovenije – Loterijski svet.
Za časa še bivše SFRJ oziroma SRS so bile organizacije torej deležne stalnega vsakoletnnega financiranja iz sredstev Loterije Slovenije (Loterijski svet je odločal na podlagi internih pravilnikov, ki jih je sprejemal in dopolnjeval Loterijski svet sam) ter je bilo to dejstvo tudi javno objavljeno v Uradnih listih SRS. Pomebno je poudariti, da je bilo takrat število invalidskih in humanitarnih organizacij dolgo let nespremenljivo. Nad finaciranjem in usklajevanjem sredstev je takrat bdel Loterijski svet Slovenije in Koordinacijski odbor za invalide pri RK SZDL. Zanimiva je bila sestava Loterijskega sveta, saj so med predstavniki javnosti bili zastopani tudi predstvaniki lokalnih društev. Z nastankom neodvisne in samostojne države Republike Slovenije so bile do leta 1994. razmere nespremenjene, leta 1994 pa je Republika Slovenija sprejela Zakon o začasni prepovedi lastninskega preoblikovanja pravnih oseb, ki prirejajo posebne igre na srečo (ZZPLP, Uradni list RS, št. 35/94), kar je pomenilo, da so bili interesi do tedaj financiranih invalidskih in humanitarnih organizacij nespremenjeni ter je še naprej ostalo financiranje v razmerju 90%:10% v korist invalidskih organizacij na škodo humanitarnih organizacij. Osnovno področje je pokril nov Zakon o igrah na srečo (Ur. list RS, 27/95, 85/01, 101/03). To je nadgradil kasnejši Zakon o lastninskem preoblikovanju Loterije Slovenije – ZLPLS (Uradni list RS, št. 44/96, 47/97). Ta zakon je res napovedal ustanovitev fundacije in njeno konstituiranje v 30 dneh od uveljavitve zakona, za katero pa še ni bila znana njena pravno organizacijska oblika. Zakonodajalec ni v predpisanem roku 30 dni ustanovil fundacije dne 25.9.1996, temveč šele 7.2.1998 z Odlokom o ustanovitvi fundacije za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij v Republiki Sloveniji (OdFIHO – Ur. list 9/98), kar je kar leto in pol od predpisanega roka. Zakon o lastninskem preoblikovanju pravnih oseb z družbenim kapitalom, ki prirejajo posebne igre na srečo in o strukturi kapitala pravnih oseb, ki opravljajo dejavnost prirejanja posebnih iger na srečo (ZLPPOD, Ur. list 40/97,101/03), je bila še dodatna nadgradnja ohranjanja monopolnega položaja.

Zakon o ustanovah (Ur. list št. 60/95) je bila pravna podlaga, da je že takrat potekala pravna polemika glede fundacije kot osebe zasebnega ali javnega prava in glede pluralizacije možnosti koriščenja programov za vse zainteresirane uporabnike (pismo M. Grušovnika, dipl. iur., predsedniku DZ RS Jožefu Školču, maj 1996). Spremembe in dopolnitve zakona o lastninskem preoblikovanju Logterije Slovenije (ZLPLS-A) so prvič prinesle, da bi bile humanitarne organizacije enakopravneje zastopane v takratnem Loterijskem Svetu (razmerje 6 predstavnikov invalidske organizacije, 6 predstavnikov humanitarne organizacije), kar pa so invalidske organizacije odločno zavračale in so celo bojkotirale imenovanje svojih predstavnikov v takratni Loterijski Svet. V glasilu PARAPLEGIK št. 66 JULIJ-SEPTEMBER 1996, je izšel članek, ki ga je podpisal predsednik Zveze paraplegikov Slovenije, gospod Ivan Peršak pod naslovom LOTERIJA SLOVENIJE JE NAMENJENA INVALIDSKIM ORGANIZACIJAM SLOVENIJE, ki dovolj zgovorno priča, da stare organizacije niso bile naklonjene kakršnimkoli spremembam. Z insistiranjem starih invalidskih organizacij so bili izsiljeni amandmaji, ki so prinesli novo sestavo fundacije, so pa invalidske organizacije ohranile minimalno večino (14 mest od 27 članske sestave Sveta FIHO). Zaradi kasnejšega imenovanja članov Sveta FIHO s strani DZ RS, ki je imenoval tudi dva predstavnika novih invalidskih organizacij (M. Grušovnik, IFS, Nadja Lipičar, Združenje Tišina) ter zaradi ohranjanja svojega monopola, so bile privilegirane invalidske organizacije zaradi ne več zagotovljene absolutne večine, prisiljene strateško povezati se z nekaterimi humanitarnimi organizacijami, na nove pobude med invalidskimi organizacijami pa so odreagirali z ustanavljanjem paralelnih pobud (npr IFS:FIS, DIFS:ZIFS …) za oviranje novih invalidskih organizacij na vse mogoče načine.
Nov zakon o igrah na srečo je leta 1996 opredelili drugačno razdelitev med invalidskimi in humanitarnimi organizacijami ter športnimi organizacijami. Za upravljanje s sredstvi iger na srečo je ustanovil dve fundaciji: fundacijo za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij v Republiki Sloveniji (kratica: FIHO) ter fundacijo za financiranje športnih organizacij v Republiki Sloveniji (kratica: FŠO).
3. USTANOVITEV FIHO IN OBSTOJEČA ZAKONODAJA
Do pridobitve soglasja Državnega zbora k pravilniku o merilih in pogojih za uporabo sredstev fundacije so se smiselno uporabljale določbe pravilnika o razporejanju sredstev za socialno humanitarne in športne dejavnosti na posamezne organizacije, ki ga je sprejel Loterijski svet na svoji 5. seji dne 23.7.1991, na 17. seji dne 18.9.1992, na 19. seji dne 25.10.1995 in na 9. seji dne 18.12.1996. S sprejetjem odloka o ustanovitvi fundacije (Uradni list RS, št. 9/98), ki je nastal na podlagi drugega odstavka 8. člena zakona o lastninskem preoblikovanju Loterije Slovenije (Uradni list RS, št. 44/96 in 47/97), je fundacija dobila pravno veljavo za svoje delovanje. Dne 9.3.1998 je bila konstituitivna seja sveta fundacije. Od 10.4.1998 prihajajo sredstva iger na srečo, namenjenih financiranju športnih organizacij, neposredno na račun fundacije za financiranje športnih organizacij v Republiki Sloveniji.
4. DELOVANJE FIHO V SVOJEM NOVEM OBDOBJU
Sredstva fundacije se med uporabnike razdeljujejo od leta 1998. Ker je fundacija morala najprej pripraviti in sprejeti pravila ter pravilnik o merilih in pogojih za uporabo sredstev fundacije in ker je bilo za veljavnost omenjenih aktov potrebno soglasje Državnega zbora Republike Slovenije, se je svet fundacije odločil, da sredstva fundacije za leto 1998 razdeli uporabnikom glede na razdelitev Loterijskega sveta.
Nastanek novih invalidskih in humanitarnih organizacij na podlagi Standardnih pravil o izenačevanju možnosti invalidov (OZN, 1993) in na podlagi Zakona o društvih (Ur. list št. 60/95, 89/99) ter v skladu s programom pluralizacije socialno varstvenih storitev Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve RS, je pripeljal do tega, da se je prvič spremenilo razmerje v korist humanitarnih organizacij in sicer na 25%. Posledica lastninskega preoblikovanja Loterije Slovenije je bil tudi Odlok o ustanovitvi FIHO (Uradni list RS, št. 9/98).

Problematika enakopravnega financiranja novih invalidskih in humanitarnih organizacij je pereča že vse od 1998. leta dalje, ko se je konstituirala Fundacija za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij. Nekatere organizacije so spreminjale svojo pravno obliko (npr. Šent, Ozara, ki so bile prvotno organizirane kot invalidske organizacije, kasneje pa so postale humanitarne organizacije, ker v okviru kroga invalidskih organizacij SIOS niso mogle enakopravno uveljaviti svojih interesov). V obratni smeri so se ob pojavu in zahtevah večih novih invalidskih organizacij, ki so bile posledica neenakopravnega obravnavanja uporabnikov njihovih programov, v smislu dogovora s privilegiranimi invalidskimi organizacijami, nekatere humanitarne organizacije preimenovale v invalidske organizacije (npr. ILCO).

Uveljavljene invalidske organizacije so se 1991. leta interesno povezale v neformalno združenje Svet invalidskih organizacij Slovenije – SIOS (danes se predstavljajo na osnovi diskriminatornega pa vseeno veljavnega Zakona o invalidskih organizacijah, ki ga kršijo in se jim je spremenil v paradoksalno nasprotje tistega kar so od njega pričakovale, samovoljno kot NSIOS – reprezentativni nacionalni svet invalidskih organizacij), ki pa vse do danes ni pravno registrirana oseba javnega prava, ima pa velik neformalni vpliv na celotno razdelitev sredstev FIHO od njenega nastanka fundacije dalje.

Res je, da vsakoletno financiranje poteka na podlagi javnega razpisa, vendar je pomembno tudi dejstvo, da prihaja do predhodnega usklajevanja in dogovarjanja med organizacijami, ki so financirane 100% glede na svoje prijavljene programe, zato je nesmiselno, da predstavniki FIHO govorijo o večkratnih zneskih prijavljenih programov, saj gre za ustvarjanje »megle« in prikazovanja tega, da je sredstev premalo. Financirane pa so v celoti glede na prijavljene programe samo priviligirane organizacije, nove organizacije pa so praviloma izločene ali deležne minimalnih finančnih sredstev, odvisno od njihove iznajdljivosti in vztrajnosti.

5. KLJUČNI NOSILCI, KI SO VZDRŽEVALI STANJE PRIVILIGIRANEGA
POLOŽAJA DOLOČENIH INVALIDSKIH IN HUMANITARNIH ORGANIZACIJ
a. invalidske organizacije in druge associacije
b. invalidska podjetja in druge asociacije
c. fizične osebe

Nosilci delovanja obstoječega in desetletja nespremenjenega sistema invalidskih
organizacij so:
• privilegirane invalidske organizacije (PrIO);
• tem PrIO podložne podporne invalidske organizacije(PoIO) z določenimi ugodnostmi in bonitetami;
• privilegirano članstvo oz. vodilne strukture PrIO deležno ugodnosti;
• diskriminirano članstvo PrIO;
• določena invalidska podjetja v lasti PrIO ali njihovi podporniki;
• strokovni in družbeno-politični podporniki PrIO ter
• depriviligirane invalidske organizacije (DiO);

Ko govorimo o privilegiranih invalidskih organizacijah (PrIO), lahko definitivno naštejem naslednje:
1. Zveza društev slepih in slabovidnih Slovenije

2. Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenije

3. Društvo distrofikov Slovenije

4. Zveza paraplegikov Slovenije

5. Združenje multiple skleroze Slovenije

6. Sožitje – Zveza društev za pomoč osebam z motnjami v duševnem razvoju Slovenije

7. Zveza delovnih invalidov Slovenije

8. Zveza društev civilnih invalidov vojn Slovenije

9. Zveza društev vojnih invalidov Slovenije

10. Zveza za šport invalidov Slovenije

Podporne invalidske organizacije (PoIO) so po mojem vedenju med drugimi naslednje:

1. Društvo laringektomiranih Slovenije (preoblikovano iz hum. v inv. org)

2. Zveza invalidskih društev ILCO Slovenije (preoblikovano iz hum. v inv. org)

3. Društvo revmatikov Slovenije (preoblikovano iz hum. v inv. org)

4. Društvo študentov invalidov Slovenije

5. Društvo paralitikov Slovenije (nasledniki IŠD Olimpija in IŠD Everest)

6. Združenje invalidov – Forum Slovenije (paralelna ustanovitev ob IFS-u)

7. Šent (preoblikovana iz inv. v humanitarno organizacijo)
8. Ozara (preoblikovana iz inv. v humanitarno organizacijo)

Depriviligirane invalidske organizacije (DIO):
1. YHD – Društvo za teorijo in kulturo hendikepa
2. SONČEK – Zveza društev za cerebralno paralizo Slovenije

3. Društvo VIZIJA – PZS – društvo gibalno oviranih

4. Društvo VITA – za pomoč po nezgodni poškodbi glave

5. “INVALID” – Zveza društev invalidov in oseb z invalidnostjo

6. Društvo Sklad Silva
7. Društvo Skupina Glas
8. Društvo invalidski froum Slovenije (v mirovanju oz. vključitev v INVALID
9. Združenje naglušnih TIŠINA (v mirovanju)

Podporna invalidska podjetja (PIO) in associacije:
1. Birografika BORI, direktor Boris Šuštaršič
2. Dom dva topola, Predsednik Uprave Marijan Benkovič, šef fotokopirnice v Birografiki BORI
3. Združenje invalidskih podjetij Slovenije, predsednik Boris Šuštaršič
4. Želva d.o.o., Vinko Bilič, direktor (odslužil zaporno kazen, povezan z Drobničem)
5. Blues d.o.o., Jože Angeli, direktor
6. SKIPPER d.o.o., direktor Marjan Klemenčič, član DDS (lastnik POT d.o.o., direktor in lastnik Janez Jarc, isti sedež kot DAZIS)
7. DAZIS (Društvo aktivnih zaposlenih invalidov) predsednik Marjan Klemenčič
8. IRIS d.o.o., Jože Zupanc, direktor

O ZIPS
Zavod invalidskih podjetij Slovenije (ZIPS) se je julija 1991 preoblikoval iz Združenja invalidskih podjetij Slovenije, ki je bilo naslednik Poslovne skupnosti invalidskih delavnic Slovenije, katera je bila ustanovljena leta 1980 kot organizirani izraz interesnega povezovanja invalidskih podjetij zaradi doseganja skupnih in posameznih ciljev. V tem času se je docela uveljavila in potrdila zamisel, da so lahko tudi težji invalidi zaposleni pod posebnimi pogoji uspešno vključeni v tržne programe, ki pa so še vedno podprti z najmanj 20% deležem javnih sredstev v obliki različnih ekonomskih olajšav, kar je sestavina socialne ekonomije, ki dobiva v Evropski uniji vse bolj jasno podobo zaradi celovite socialne vključenosti invalidov.
Prvih ustanoviteljev je bilo 10, trenutno pa je v ZIPS povezanih 100 invalidskih podjetij, ki so gospodarske družbe s podeljenim statusom invalidskega podjetja. ZIPS uresničuje tele ključne naloge:
• urejanje splošnih in skupnih zadev na področju usposabljanja in zaposlovanja invalidov v invalidskih podjetjih;
• proučevanje in spodbujanje posebnih socialnih aktivnosti in drugih oblik socialne varnosti za invalide, ki so redno zaposleni ali na usposabljanju;
• skrb za stalno dodatno specializirano izobraževanje tako invalidov kakor tudi vseh ostalih zaposlenih s posebnim poudarkom na managementu in vodenju invalidskih podjetij;
• usklajevanje načrtnosti in smotrnosti pri poslovanju in razvoju invalidskih podjetij ter uvajanje sodobnih tehnologij;
• skupno nastopanje pred državnimi organi pri urejanju statusa, ekonomskih olajšav in pridobivanju namenskih finančnih sredstev;
• oblikovanje in uvajanje novih proizvodnih programov ter načrtovanje skupne politike nastopanja na trgu;
• opravljanje storitev v pravnem prometu za račun posameznega ali več ustanoviteljev.
V ZIPS se torej prostovoljno povezujejo gospodarske družbe, ki so doslej pridobile status invalidskega podjetja od Vlade Republike Slovenije, po sprejemu zakona o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov pa ga bodo pridobivale od Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve.
Ustanovitelji s svojimi mesečnimi prispevki sami zagotavljajo sredstva za delovanje ZIPS.
Organi ZIPS so svet, ki ga sestavljajo direktorji ustanoviteljev, predsednik in poslovodna sekretarka.
Osnovni podatki
Firma: Zavod invalidskih podjetij Slovenije
Skrajšana firma: ZIPS
Sedež: Linhartova 1
1000 Ljubljana
Slovenija
Telefon: 01 43 22 225
Telefaks: 01 23 26 695
E-pošta: [email protected]

Matična številka: 5249708
Davčna številka: 55787258
Številka TRR: 02011-0014936074 (odprt pri Novi LB d.d.)
Predsednik: Boris ŠUŠTARŠIČ
Poslovodna sekretarka: Tatjana BRUMNIČ-SMREKAR, dipl.sociolog

Kje so:
Linhartova 1
SI-1000 Ljubljana

Stik z nami:

[email protected]
Telefon: 01 43 22 225
Telefaks: 01 23 26 695

Ključni nosilci delovanja PrIO so (nekateri med njimi se prekrivajo s svojim delovanjem in funkcijami v različnih organizacijah organov v/izven teh organizacij):

g. Boris Šuštaršič, predsednik DDS, direktor invalidskega podjetja Birografika Bori,
razvojni usklajevalec Doma dva topola, predsednik NSIOS-a,
predsednik ZIPS, invalidsko upokojen za polovični delovni čas
(zanimivo bi bilo videti zahtevke za refundacije ZPIZ za njegovo plačo,
ki jih izstavlja Birografika Bori kjer je direktor, to bi veljalo pogledati
za vse invalidske funcionarje in direktorje, ki so na polovičnem
delovnem času);
g. Ivan Peršak, predsednik ZPS, invalidsko upokojen, član Sveta FIHO
g. Jože Zupanc, član ZCIV, član ZSSS, upokojen, direktor invalidskega
podjetja IRIS NM, član Sveta FIHO
ga. Nevenka Ahčan, sekretarska ZSSS, poslanka v prvem sklicu, zaposlena na ZSSS, članica Sveta FIHO, predsednica Komisije za razdeljevanje sredstev IO, predsednica UO SZS
g. Aljoša Redžepovič, sekretar ZGNS, bivši član Sveta RTV, zaposlen na ZGNS, član Sveta FIHO, član NO SZS
g. Brane But, bivši predsednik ZSSSS, upokojen, bivši direktor CSD Celje
g. Milan Bobinski, predsednik MOS Maribor, invalidsko upokojen, član ZCIV, ZSSS,
oddajanje prostorov društva zasebni zobozdravstveni odrdinaciji
g. Alojz Ješelnik, predsednik ZMSS, invalidsko upokojen
g. Marjan Kroflič, invalidsko upokojen, član ZDIS (preimenovanje Zveza društev invalidov Slovenije v Zvezo delovnih invalidov Slovenije ???? nateg)
g. Brane Urbanija, invalidsko upokojen, skrivni lobist in prišepetovalec ter prepričevalec politikov proti spremembam
g. Ernest Jazbinšek, invalidsko upokojen, predsednik ZRŠI, prvotno zveza desetih PrIO
g. Štefan Kušar, član ZMSS, sekretar NSIOS, zaposlen ??? mogoče kar v DDS ali Birografiki Bori ali morebiti kot samostojni kulturni delavec (teološka fakulteta)
g. Borut Pogačnik, predsednik ZIFS, tiskovni predstavnik NSIOS
ga. Tatjana Brumnič-Smrekar, sekretarka ZIPS
ga. Renata Punčuh-Radovanovič, pravnica v Birografiki Bori
g. Ivo Jakovljevič, sekretar DDS, zaposlen v Birografiki Bori, član Sveta FIHO
ga. Suzana Jerič, finančnica DDS, zaposlena v Birografiki Bori
g. Marjan Klemenčič, član DDS, zaposlen na polovičnem času v podjetju SKIPPER
ga. Milojka Jeršin, članica DDS, zaposlena na polovičnem času v podjetju SKIPPER
ga. Janja Katarinčič, članica DDS, upokojena, delujoča v ZIFS
(vsi zadnji trije stanujoči oddelek mlajših invalidov v DSO Bežigrad, vsi trije na listi upravičencev do neprofitnih stanovanj ???, vsi podporniki Borisa Šuštaršiča, Klemenčič zadolžen preko 20 mio SIT predsedniku in podpredsedniku Društva invalidski forum Slovenije, dolgoletni gambler in pogosto obiskovalec CASINO Ljubljana, avtor pritožbe zoper mene poslane na MDDSZ, osebni prijatelj Janeza Drobniča)
Za vse naštete velja, da so na seznamu izključno zato, ker so znotraj PrIO plačani ali prostovoljni funkcionarji, posledice njihovega dela pa so manj kot zadovoljujoče.

ZIPS nastopa enkrat kot Zavod in drugič kot Združenje glede na zakonodajne in politčne potrebe kar je dokazljivo iz različnih zapisnikov (primer zapisnik 5. seje DS, ko se je šlo za oddajo javnih naročil invalidskim podjetjem brez javnega razpisa??????).

6. KAKO NAPREJ?
a. NEODVISNA REVIZIJA VSEH PROGRAMOV
b. IZDELAVA DOKUMENTARNEGA FILMA IN ČIM VEČ ODDAJ V KATERIH SE NAJ POKAŽE V KAKŠNIH NEMOGOČIH RAZMERAH ŽIVIJO DEPRIVILEGIRANI ČLANI TEH IO
c. UVELJAVITI OSEBNO ASISTENCO IN NEODVISNO ŽIVLJENJE HENDIKEPIRANIH KOT JAVNO DOSTOPNO DOBRINO PREKO POSEBNEGA ZAKONA O OSEBNI JAVNI ASISTENCI ZA NEODBISNO ŽIVLJENJE HENDIKEPIRANIH;

Prošnja za dostop do informacij javnega značaja

nedelja, marec 26 2006 @ 22:19 CEST
Piše: bepa
Ogledov: 3

FIHO
Stegne 21c
1000 Ljubljana

Ljubljana, 21.3.2006

Spoštovani!

Prosimo vas za pojasnilo glede tožbe FIHO na odločbo Pooblaščenke za dostop do informacij javnega značaja, ki je bila vložena na Upravno sodišče. Zanima me kdo na FIHO je sprejel odločitev za tožbo in na podlagi kakšnih temeljev oz. aktov. Člani Sveta FIHO nismo bili seznanjeni z namero o tožbi, prav tako ne z vsebino tožbe, kaj šele, da bi imeli možnost podati svoja stališča in o primernosti le-te tudi odločati. Tožba FIHO je še toliko bolj presenetljiva, saj je poleti leta 2005 v.d. g. Janez Jug podpisal sklep pooblaščenke, s katerim se zavezuje, da bo v dogovorjenem roku dostavil vse dokumente, za katere je Pooblaščenka ugotovila, da so informacije javnega značaja. Nekako je razumljivo, da so proti javnosti dokumentov nastopila društva, katerih razpisno dokumentacijo smo želeli, saj bi se s tem lahko razkrile marsikatere laži in zavajanja o vsebini in finančni strukturi t.i. posebnih socialnih programov, za katera prejemajo s strani FIHO ogromna sredstva.

Želela bi tudi fotokopijo tožbe, saj me zanima obrazložitev le-te. Hkrati vas tudi naprošam, da odgovorite na tri dopise, ki sem vam jih poslala, saj je rok za odgovor že potekel.

Predsednica:
Elena Pečarič

V vednost:
Pooblaščenka za dostop do informacij javnega značaja
mediji

0 komentarjev.
Dodaj komentar

Zadeva: Spremembe Zakona o preoblikovanju Loterije Slovenija

nedelja, marec 26 2006 @ 22:07 CEST
Piše: bepa
Ogledov: 2

Vlada RS
Kabinet predsednika Vlade
g. Janez Janša in ga. Nika Dolinar

Ljubljana, 14.3.2006

Spoštovani!

Nihče bolj kot mi, si ne želi, da se vsa pereča in odprta vprašanja o položaju invalidskih in humanitarnih organizacij ter fundacije FIHO rešijo celovito, enakopravno in kar naj hitreje. Večkrat smo že podali tudi konkretne možne rešitve in izrazili pripravljenost, da aktivno sodelujemo pri oblikovanju sprememb. Že zelo dolgo opozarjamo na nepravilnosti in kolizijo interesov v FIHO in na nevzdržne razmere ter odnose med invalidskimi organizacijami, kar gre seveda v škodo samih posameznikov, ki zaradi svojih mnenj doživljajo izsiljevanja, grožnje in pritiske. Situacija se še bolj stopnjuje odkar so očitne nepravilnosti prišle tudi v javnost in od kar mediji o tem odkrito pišejo. Pred nedavnim je še veljalo, da se invalide lahko prikazuje le v dobri luči ali kot usmiljenja vredne. Ne pa tudi kot zmožne takšnih in drugačnih manipulacij ter sposobnih nezakonitih ravnanj.

Beri dalje (288 besed) 0 komentarjev.
Dodaj komentar

Zadeva: Prošnja za informacije javnega značaja

nedelja, marec 26 2006 @ 22:05 CEST
Piše: bepa
Ogledov: 3

FIHO
g. Janko Kušar
Stegne 21c
1000 Ljubljana

Ljubljana,13.3. 2006

Spoštovani!

Kot predsednika Sveta FIHO vas naprošam za nekaj informacij in pojasnil in sicer:
1. Na podlagi katerih aktov, pravil ali drugih pravilnikov se direktorju FIHO odobri letna nagrada v višini 4.500.000,00 sit, kar znaša mesečno 375.000,00 sit. Na podlagi katerih kriterijev se določa višina nagrade in kdo jo določa? Zakon o lastninskem preoblikovanju Loterije Slovenija ne predvideva plačila funkcije direktorja in tudi ne omenja nagrade, saj naj bi bila funkcija častna.
2. Koliko dni in ur v tednu je g. Jug dolžan biti na sedežu FIHO ali bolje, kdaj so uradne ure, med katerimi mora biti g. Jug na sedežu FIHO in je dosegljiv osebno?
3. Koliko znaša vsota potnih stroškov in sejnin, ki jih je g. Jug prejel v letu 2005?
4. Koliko časa je neko lahko v.d. direktor oz. kakšni so postopki ali zakaj se ne predlaga novega direktorja, glede na to, da g. Juga niso v potrdili v DZ (od tega je minilo že 9 mesecev)?

Za vaše odgovore in pojasnila se vam že v naprej zahvaljujem in vam želim lep dan.

Predsednica:
Elena Pečarič

V vednost:

• Ministrstvo za delo, družino in soc. zadeve, mag. Janez Drobnič
• Vlada RS
• Državni zbor RS
• Mediji
• Pooblaščenka za informacije javnega značaja

0 komentarjev.
Dodaj komentar

Pritožba na imenovanje predstavnika FIHO v delovno skupino

nedelja, marec 26 2006 @ 22:01 CEST
Piše: bepa
Ogledov: 3

FIHO
g. Janko Kušar, predsednik sveta
Stegne 21c
1000 Ljubljana

Ljubljana, 7.3.2006
Spoštovani!

Kot vam je znano, na zadnji seji FIHO dne 27.2.2006, zaradi bolezni nisem bila prisotna, za kar sem se predhodno opravičila. Ena izmed točk na seji je bila tudi imenovanje predstavnika FIHO v delovno skupino, ki jo je s sklepom imenovala Vlada. Gradivo, ki se nanaša na to točko, smo prejeli šele štiri dni pred sejo, kar je v nasprotju s pravili. Kot članico sveta me nihče ni pozval, da predlagam kandidata ali pa me obvestil, da poteka kakršnakoli kandidatura. Iz medijev sem razbrala, da ste tudi vi in nekateri drugi člani izrazili nestrinjanje z dejstvom, da se je v.d. g. Janez Jug samoimenoval za predstavnika v medresorsko delovno skupino.

Zahtevam, da se zaradi nepravilnega postopka imenovanje ponovi, na način, da bo vsak član sveta imel možnost predlagati kandidata. Vsekakor menim, da ste vi veliko primernejši predstavnik volje članov sveta, saj je g. Jug le začasni direktor, ki bo težko dolgoročno spremljal ter oblikoval strategijo delovanja in financiranja invalidskih in humanitarnih organizacij.

Elena Pečarič

V vednost:
– Vlada RS
– mediji

Kjer se prepirata dva, tretji dobiček ima.

Gornje je verjetno večstoletna izkušnja. Dobiček tretjega je na nek način kazen za dva, ki se ne znata dogovoriti.
Lepo je imeti poln želodec in mesto v parterju ob koritu.
Vsi bi tja.

Vlada razrešila in na novo imenovala člana sveta FIHO

Datum: 31.03.2006
Vir: Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve
Rubrika: Sporočilo za javnost

Vlada RS je danes z mesta članice Sveta Fundacije za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij razrešila dosedanjo članico Danico Simšič in v svet kot predstavnika vlade imenovala mag. Cveta Uršiča. Kot kandidatko za članico nadzornega odbora fundacije pa vlada predlaga Marijo Štrbenc.

Svet Fundacije za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij v Republiki Sloveniji (FIHO) ima 27 članov, med njimi dva predstavnika imenuje Vlada RS. V letu 2003 je Vlada Republike Slovenije kot svoja predstavnika imenovala Danico Simšič, županjo Ljubljane, in dr. Luja Šproharja, nekdanjega direktorja Urada Vlade Republike Slovenije za invalide in bolnike.

Vlada je danes s tega mesta razrešila Danico Simšič, ki se večine sej sveta ni udeleževala, ni pa se udeležila tudi nobene seje Komisije za ocenjevanje in pripravo predlogov za razporeditev sredstev fundacije invalidskim organizacijam, v katero je bila imenovana kot članica sveta. Obenem je vlada za člana sveta imenovala mag. Cveta Uršiča, generalnega direktorja direktorata za invalide na Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve.

Pravila fundacije tudi določajo, da je nadzorni odbor fundacije sestavljen iz treh članov. Svet jih imenuje izmed uveljavljenih strokovnjakov na področju invalidskega, socialnega in zdravstvenega varstva na podlagi predlogov Vlade Republike Slovenije, invalidskih organizacij, ki delujejo na državni ravni, in humanitarnih organizacij.

Vlada Republike Slovenije kot svojo kandidatko za članico nadzornega odbora fundacije predlagala Marijo Štrbenc.

Odnosi z javnostmi

Delovanje najrazličnejših formalnih in neformalnih organizacij, združenj, društev, gibanj in skupin znotraj Slovenske Cerkve.

ŽIVLJENJE V CERKVE – VZGOJA ZA MEDSEBOJNE ODNOSE

Marija Šterbenc
predsednica ustanove Anin sklad

V sklepnem dokumentu Plenarnega zbora Cerkve na Slovenskem je obširno poglavje, ki govori o življenju v Cerkvi, o vzgoji za medsebojne odnose v družini in šoli, govori o najrazličnejši pastorali in njeni pomanjkljivosti, razmišlja o prenovi mladinske oz. študentske pastorale, govori o različnih ravneh kateheze o občestvu poklicanih, tako v najvišjo obliko Bogu posvečenega življenja in poklicanih laikov za pomoč pri pastorali, evangelizaciji in vsem, za kar je Cerkev poklicana.

Različne so službe, isti pa je duh.
Različni darovi posameznih stanov, različnih skupin, gibanj in najrazličnejših ustanov, so v Cerkvi izjemno bogastvo. So izziv in vabilo za sodelovanje pri delu za uresničitev Božjega odrešenjskega načrta. Cerkev se zaveda nenadomestljivega poslanstva, ki ga te »skupine«, če jih smemo tako imenovati imajo v procesu evangelizacije slovenske družbe. Vključeni v vse to imamo odgovornost v Cerkvi nenehno utrjevati zavest, da je le živo in dejavno občestvo temelj, pa tudi merilo za skupno poslanstvo pri evangelizaciji družbe. Tako je na področju delovanja laikov in laiških skupin v Cerkvi nujno načrtno oblikovanje in izobraževanje. Le tako bomo postajali učinkoviti kvas v celotni družbi, pa naj si bo v zasebnem, družinskem, poklicnem in političnem življenju. Laiki in laiške skupine, z veliko požrtvovalnostjo prispevajo na oznanjevalnem, vzgojnem, karitativnem ali humanitarnem področju. Ne gre zanemariti prispevek laikov na gospodarskem področju. Vse učinkovitejše vključevanje laikov in najrazličnejših laiških skupin, pa naj si bo pod vodstvom duhovnikov, redovnikov in redovnic, ima vse večji pomen pri praktičnem uresničevanju odrešenjskega načrta.

Cerkev je dejansko zelo »odprla« vrata laiškemu delovanju v Cerkvi. Ker pa je tudi Cerkev danes postavljena pred velike in nenehne izzive, pred odgovorne naloge in dejstvo je, da razvoj družbe in standard zahtevata strokovnjake in nenehno izpopolnjevanje. V družbi dejansko čutimo tako, kot je v Sklepnem dokumentu zapisano, »da se vedno bolj izgubljajo Božje sledi, zato ljudje od poklicev posebnega posvečenega življenja pričakujejo preroško pričevanje, ki izhaja iz skladnosti med oznanjevanjem in življenjem«, od drugih ustanov ali skupin, ki delujejo znotraj Cerkve kot pomoč pa, da se bodo nenehno razdajali in iskali rešitve za najrazličnejše stiske. Največkrat materialne. Po eni strani je veliko bogastvo, po drugi strani pa se srečujemo z najrevnejšim slojem ljudi, ki so na robu propada, materialnega in moralnega. Tako je v Cerkvi na nek način vse bolj vzpodbujano laiško »žrtvovanje« za delovanje in učinkovito vključevanje na vsa področja, po drugi strani pa velikokrat čutimo nepovezanost teh skupin znotraj Cerkve.

V februarju 2002 je bila ustanovljena Slovenska komisija za karitativno dejavnost pri SPS. Ta naj bi kot krovna organizacija povezovala in koordiniral vse organizacije in ustanove, ki delujejo na dobrodelnem, socialnem in humanitarnem področju v Cerkvi na Slovenskem. To koordinacijo naj bi komisija vršila ob spoštovanju avtonomnosti vsake ustanove.

Ta komisija naj bi poskrbela za predstavitev humanitarnih ustanov v javnosti, preko cerkvenih in drugih javnih medijev, humanitarne ustanove in razne skupine naj bi se povezale v »mrežo«, ki se bo med seboj obveščala, ki bo dogodke načrtovala, ki bo vključevala različne strokovnjake in se močno opirala na predstavnika, ki bo v javnosti zastopal te ustanove. V Slovenski Cerkvi humanitarne oz. karitativne ustanove zastopa msgr.Franc Kramberger, mariborski škof.

Ko osebno razmišljam in sem zelo vpeta v humanitarno delovanje v Slovenski Cerkvi, pogrešam podporo tako znotraj cerkve kot v t.i. strokovni ali politični javnosti. Znotraj Cerkve je vsak projekt, ki je namenjen kakršnikoli pomoči in na kateremkoli področju zelo pomemben in dragocen, zato ne izpostavljamo enega bolj, drugega manj. Javne institucije kot so: Urad za verske skupnosti, Ministrstvo za delo družino in socialne zadeve, Ministrstvo za šolstvo, Zavod za zaposlovanje itd., pa so tako organizirani, da četudi bi se našel kdo, ki ima »posluh« za tovrstno dejavnost, ne more pomagati, ker nima kriterijev, nima vzvodov, nima t.i. »opravičila« za pomoč, ki bi jo sicer lahko ponudil.

Ko sem že v prejšnjem odstavku govorila o »mreži« karitativnih ustanov v slovenski Cerkvi, bi ta bila lahko zelo koristna, tako za tiste, ki izvajamo humanitarno dejavnost, kot tiste, ki so koristniki pomoči katerekoli ustanove ali gibanja. Le tako bi lahko prišlo do boljšega dialoga, do večje javne podpore, do trdnejšega občutka varnosti in gotovo tudi večje moči napram t.i. strokovni javnosti. Prav zaradi nepovezanosti pride do prezrtja najrazličnejših pobud, ki so zagotovo dar Svetega Duha. Zaradi premajhne podpore, mnoge take pobude zmrejo in nikoli ne obrodijo tistega sadu, ki bi ga ob morda skromni podpori lahko obrodile.

Ob skupnem prizadevanju za duhovno rast, izpolnjevanju poslanstva, ki nam je zaupano in skrbi za tako ali drugače »odmaknjene« in prizadete, bomo prav gotovo »luč sveta in sol zemlje«.

Naj zaključim z vzpodbudo: »Delaj to, kar moraš storiti zdaj! Vsak trenutek ima svojo zahtevo.«

Še nikoli nisem slišal za to gospo Štrbenc? Kdo je to? S čem se ukvarja?
Ni mi pa jasno iz teksta; a je Šprohar še zraven?

Da se pa Simšičeva ni udeleževala seje je še dodaten kamenček k mozaiku njenega početja kot županje.
Tako kot invalidi se ji verjetno šmirgla še vse ostalo.
Me kar zanima, kaj bo, ko ne bo več župce.

mihau,gospa vodi ANIN SKLAD,obisci malo internet strane,informiraj se sam,

Napoved dogodkov

Predstavitev

Statut

Vodstvo

Pisarna

Zgodovina

Tradicionalna srečanja

Fotoarhiv

Novice

Pišite nam

Predlagajte družino

Mi sprašujemo – vi odgovarjate

Pristopna izjava

Želite postati naš sponzor?

USTANOVA ANIN SKLAD
POLJANSKA C. 6
P.P. 2064
1000 LJUBLJANA

Telefon z odzivnikom in fax.: 01/231 56 08
Telefon ob dežurnih urah: 01/438 49 10
GSM: 031/327-768
[email protected]

aktualno
duhovno

ureditev

katoliške povezave
iskalec
kazalo

Dodatne informacije dobite pri avtorjih
© AUDO 1996 – 2002

Zadeva: Spremembe Zakona o preoblikovanju Loterije Slovenija

sreda, marec 29 2006 @ 22:43 CEST
Piše: bepa
Ogledov: 22

Vlada RS
Kabinet predsednika Vlade
g. Janez Janša in ga. Nika Dolinar

Ljubljana, 27.3.2006

Spoštovani!

Znano mi je, da ste v politiki vešči v podajanju odgovorov brez vsebine, a tudi jaz nisem od včeraj, sem trmasta in se kar tako ne pustim izigrati, zato vam ponovno pišem in prosim za pojasnila in konkretne odgovore.

1

. Koliko članov bo imela medresorska delovna skupina za pripravo sprememb zakona o preoblikovanju Loterije Slovenije? In kdo so le-ti?
2. Zakaj ni nikogar s strani pobudnikov in zagovornikov sprememb oziroma poznavalcev problematike v skupini? V.d. direktorja FIHO g. Janez Jug ni nevtralni predstavnik javne fundacije, ampak je parcialni in pristranski zagovornik interesov skupine funkcionarjev nekaterih invalidskih organizacij, ki so ga tudi predlagale in imenovale na ta položaj.
3. Izkušnje me žal učijo, da zaupam le malokomu. Verjela in zaupala sem obljubam predsednika Vlade in resornemu ministru, različnim poslancem in institucijam, ki so obljubljale skorajšnje izboljšanje (se še spomnite gladovne stavke?), pa gre vse še na slabše, razmere postajajo vse nevarnejše in odnosi vse ostrejši. Da ne bomo jokali vsi in obžalovali, ko bo prepozno, kot se to zadnje čase na različnih področjih vse bolj rado dogaja.
4. Vlada je dolžna, more in mora nekaj že narediti, potegniti mejo in sprejeti spremembe za izboljšanje obstoječega stanja in enakopravnejšega financiranja. Nevzdržne razmere ter odnosi med invalidskimi organizacijami niso stvar, ki bi jo lahko rešile invalidske organizacije same, saj gre za veliko več. Gre za nespoštovanje Ustave (svoboda govora, pravica do združevanja in pravica do nediskriminacije na podlagi osebnostnega razvoja) in človekovih pravic, nespoštovanje zakonov in pravne države, gre za korupcijo, klientelizem, kolizijo interesov, nenamensko porabo sredstev, razsipavanje javnih sredstev in manipuliranje z invalidi ter zavajanje širše javnosti. Če vse to ni dovolj za takojšnje ukrepanje, se res sprašujem ali živimo v pravni državi.

Upam, da z vsebino najinih dopisovanj seznanjate tudi predsednika Vlade, saj so vprašanja v prvi vrsti namenjena njemu.

V pričakovanju odgovora, vas lepo pozdravljam.

Predsednica
Elena Pečerič

V vednost:

• Ministrstvo za finance
• Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve
• Ministrstvo za šolstvo in šport
• Ministrstvo za gospodarstvo
• Ministrstvo za zdravje
• Državni zbor RS
• Mediji

iz revije MLADINA

ponedeljek, marec 27 2006 @ 23:13 CEST
Piše: Anonymous
Ogledov: 33
20. marec 2006
Tožba zaradi karikature

Spori med invalidskimi organizaciji se selijo na sodišče

Konec februarja, ko so se v muslimanskih deželah polegli nemiri zaradi objave karikatur preroka Mohameda, se je v Sloveniji v nemilosti znašla neka druga karikatura. Ta upodablja trojico, ki naj bi imela najpomembnejšo vlogo pri razdeljevanju loterijskega denarja med slovenske invalidske organizacije. Za delitev tega denarja je sicer pristojna Fundacija za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij (FIHO). V njenem svetu imajo večino največje invalidske organizacije, ki na koncu dobijo skoraj celoten trimilijardni proračun za invalidske organizacije. In ker te organizacije hkrati tudi nadzirajo delitev denarja, poznavalci že leta opozarjajo na številne nepravilnosti. Nanje je pred časom opozorilo tudi računsko sodišče. Po prepričanju insajderjev naj bi škarje in platno v rokah držali Boris Šuštaršič, Nevenka Ahčan in Aljoša Redžepovič.

Prvi je predsednik Nacionalnega sveta invalidskih organizacij Slovenije (NSIOS), hkrati pa vodi Društvo distrofikov Slovenije, druga je sekretarka Zveze društev slepih in slabovidnih Slovenije, tretji pa je sekretar Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije.

In prav ta trojica se je lansko pomlad znašla na karikaturi, kjer sedijo na kupu denarja in kjer poleg Redžepoviča piše “Nič ne vidim!”, poleg Ahčanove “Nič ne slišim!” in poleg Šuštaršiča “Nič ne vem!” Karikaturo so lani maja na protestih pred parlamentom uporabili tisti invalidi, ki so kritični do sedanjega razdeljevanja denarja. Ena izmed protestnikov, predsednica YHD Elena Pečarič, je imela karikaturo pritrjeno na svojem invalidskem vozičku.

Konec februarja pa je Šuštaršič zoper Pečaričevo vložil odškodninsko tožbo. Očita ji, da ga je s karikaturo užalila in da ga je še bolj užalila, potem ko je isto karikaturo zataknila za ograjo njegovega društva. Kot piše v tožbi, naj bi ga zaradi tega zmerjali v društvu, službi in doma, bil naj bi pod stresom, med drugim naj bi bil tudi “skrajno agresiven do sodelavcev”, zato je moral poiskati zdravniško pomoč. Od Pečaričeve zato zahteva 1,3 milijona SIT.

Zanimivo je sicer, da Šuštaršič toži Pečaričevo in ne avtorja karikatur. Le-tega Pečaričeva ne želi izpostavljati, pravi pa, da karikature nimajo namena žalitve, ampak ta in podobne karikature in napisi le prikazujejo situacijo in opozarjajo “na razsipavanje FIHA z denarjem in neposredno povezanost z največjimi invalidskimi organizacijami”. Pečaričeva sicer tožbo razume kot obliko ustrahovanja in izvajanja pritiska. Tako razume tudi dve tožbi, ki ju je zoper njo vložil Ivan Peršak, predsednik še ene velike invalidske organizacije, Društva paraplegikov Slovenije. Toži jo zaradi dveh prispevkov o domnevnih finančnih nepravilnostih v njegovem društvu, ki sta bila objavljena na portalu http://www.handyworld-si.com. Enega je napisala Pečaričeva, drugega pa anonimni avtor, a Peršak kljub temu toži njo, ker je ena od oskrbnic spletne strani. “Portal je javen in na njem ni cenzure (razen glede vulgarnosti in sovražnega govora),” odgovarja Pečaričeva.

Vanja Pirc

1. Kje se da to karikaturo videti? V kateri številki mladine je bila? Verjetno imajo na svoji strani arhiv starih številk.

2. Pri enem ste pozabili, da je baje, kolkr so pisali na netu, tudi težak zasebnik. Privatnik skratka. No ja saj je tud g Jankovič s svojimi firmami bil podobno.

3. TRI MILJARDE NISO MAČJI KAŠELJ, O DRŽAVA MOJA!!!!!!!!!!
Zahtevam, da država drži roko nad tem denarjem, ne pa trije mandeljci!!

Kje je zdaj finančni minister g Bajuk??????

Meni znate iz žepa pobrat krvavo zasluženi denar, tu pa kar tri miljarde pustite spuhteti v zrak??!!
Nadzor države mora biti!!!!!!

Če bi otroci odločali o družinskem proračunu, ne bi bilo kruha in mleka vsak dan na mizi!!!!!
ŽE PRVEGA V MESCU BI VSE ZAFRČKALI.
Za igračke, vikendice, izlete, barbike……

Vsem bodo nižali plače, tu pa tri miljarde puste brez nadzora???????

mihau,poglej kako se hitro organizirajo da izigrajo opstojeco zakonodajo.Sredstva FIHO so javna sredstva,beri proracunska,Nadzor nad sredstvh proracuna vrsi URAD VLADE REPUBLIKE SLOVENIJE ZA NADZOR PRORACUNA.Na prilozeni Pravilnik ni dato soglasje DRZAVNEGA ZBORA.Zastavlja se vprasanje.Kaj pocne Svet FIHO.

Vlada RS je dne 02.03.2006. sprejela SKLEP o ustanovitvi medresorske delovne skupine za pripravo dolgorocne stretegije delovanja in finaciranja invalidskih,humanitarnih in sportnih organizacij ter pripravo zakona,ki bo celovito uredil to pdrocje.

Komisijo vodi mag.Drago BALENT,Ministrstvo za solstvo.
Clani so:
Roza ZUST,Ministrstvo za finace,
mag.Cveto Ursic, Ministrstvo za delo,
Ignac POLAJNAR,Ministrstvo za solstvo.
Andrej Benkovic,Ministrstvo za solstvo.
Nada Davidovic, Ministrstvo za zdravstvo,
Romana Javornik Znidaric, Ministrstvo za gospodarstvo.
mag.Janez Jug v.d. direktor FIHO.

SOCIALNA ZBORNICA
SLOVENIJE
Štev. 648/2006
Datum: 23.03.2006
Vabilo k sodelovanju strokovnih delavcev pri izvajanju nadzora namenske
porabe sredstev FIHO
Svet Fundacije za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij v RS je na 21.
seji, dne 27.2.2006, sprejel Pravilnik o organiziranju in izvajanju nadzora v
invalidskih in humanitarnih organizacijah. Omenjeni pravilnik med drugim določa,
da nadzor opravljajo skupine, v katere so vključeni tudi zunanji strokovni sodelavci.
Socialna zbornica Slovenije ima v skladu s Sklepi Sveta FIHO pravico predlagati
strokovnjake izmed svojih članov. Izvajanje nadzora namenske porabe sredstev FIHA
bo plačano. O višini plačila pa bodo ustrezne sklepe sprejeli organi FIHA. Prednost
pri izboru bodo imeli strokovnjaki z ustreznimi izkušnjami na področju delovanja
invalidskih in humanitarnih dejavnosti.
Ustrezno število prispelih predlogov strokovnjakov bomo posredovali Fundaciji
FIHO, izmed katerih bo Svet Fundacije na predlog direktorja FIHO določil skupno
listo zunanjih strokovnih delavcev.
Vse zainteresirane pozivamo, da svoje pisne predloge posredujete na naslov:
Socialna zbornica Slovenije, Koseška cesta 008, 1000 LJUBLJANA, s pripisom »Za
listo zunanjih strokovnih delavcev FIHO«.
Vaše predloge pričakujemo najkasneje do 21.04. 2006!
V pričakovanju vaših predlogov vas lepo pozdravljamo,
Dr. Bojan REGVAR, l.r.
GENERALNI SEKRETAR
_____________________________________________________________________
􀀌
Koseška cesta 8, 1000 LJUBLJANA
􀀈 +386 (0)1 5819 310 (tajništvo); 􀂬 +386 (0)1 5819 313
davčna številka: 54713960, matična številka: 5823757, poslovni račun: 02010-0018187078
http://www.soczbor-sl.si, e-pošta: [email protected]
2
SOCIALNA ZBORNICA
SLOVENIJE
obr. SZS/1-F
PREDLOG KANDIDATA
ZA IMENOVANJE NA LISTO ZUNANJIH STROKOVNIH SODELAVCEV
ZA SODELOVANJE PRI IZVAJANJU NADZORA
NAMENSKE PORABE SREDSTEV FIHO
Osnovni podatki o kandidatu
Ime in priimek
Naslov
Pošta
Telefon
GSM
Elektronski naslov
Članstvo v SZS
(obkroži) a) kolektivno
b) individualno
Podatki o zaposlitvi
Organizacija zaposlitve
Naslov organizacije
Naziv delovnega mesta
Izobrazba
Opravljen strokovni izpit
(datum)
Strokovni naziv na
področju soc. varstva
Krajši opis delovnih
izkušenj (obvezna priloga obr. SZS/2-F)
Kraj in datum: Lastnoročni podpis:
_________________________ _________________________
_____________________________________________________________________
􀀌
Koseška cesta 8, 1000 LJUBLJANA
􀀈 +386 (0)1 5819 310 (tajništvo); 􀂬 +386 (0)1 5819 313
davčna številka: 54713960, matična številka: 5823757, poslovni račun: 02010-0018187078
http://www.soczbor-sl.si, e-pošta: [email protected]
Identifikacijska številka:
3
SOCIALNA ZBORNICA
SLOVENIJE
obr. SZS/2-F
PREDSTAVITEV DELOVNIH IZKUŠENJ
PRILOGA k predlogu kandidata za imenovanje na listo zunanjih strokovnih
sodelavcev za sodelovanje pri izvajanju nadzora namenske porabe sredstev FIHO
1. DELOVNE IZKUŠNJE:
Za vsako delovno mesto dodajte nov vpis. Vpisi si naj sledijo s časovno zadnjo delovno izkušnjo.
Datum: (od – do)
Ime in naslov delodajalca
Področje dela oziroma
delovno mesto
Glavne delovne naloge in
odgovornosti
2. IZOBRAŽEVANJE IN USPOSABLJANJE:
Za vsako izobraževanje in usposabljanje dodajte nov vpis.
Datum: (od – do)
Ustanova
Smer oz. področje
izobraževanja in
usposabljanja
Stopnja
3. KOMPETENCE:
a) na področju socialnega varstva; (predvsem na področju invalidskih in humanitarnih dejavnosti)
b) organizacijske kompetence ;
c) tehnične kompetence ;
d) ostale kompetence.
Podpis kandidata
_____________________
_____________________________________________________________________
􀀌
Koseška cesta 8, 1000 LJUBLJANA
􀀈 +386 (0)1 5819 310 (tajništvo); 􀂬 +386 (0)1 5819 313
davčna številka: 54713960, matična številka: 5823757, poslovni račun: 02010-0018187078
http://www.soczbor-sl.si, e-pošta: [email protected]
4
Na podlagi tretjega odstavka 36. a člena Pravil Fundacije za
financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij v Republiki
Sloveniji ( Uradni list RS, št. 9/99, 87/99 in 42/05) in v zvezi z
določbami 26. člena Pravilnika o merilih in pogojih za uporabo
sredstev Fundacije za financiranje invalidskih in humanitarnih
organizacij v Republiki Sloveniji, je Svet fundacije za
financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij v Republiki
Sloveniji na seji dne 27.2.2006 sprejel
P R A V I L N I K
O ORGANIZIRANJU IN IZVAJANJU NADZORA V
INVALIDSKIH IN HUMANITARNIH ORGANIZACIJAH
I. SPLOŠNI DOLOČBI
1. člen
Ta pravilnik določa organizacijo in način izvajanja nadzora v
invalidskih in humanitarnih organizacijah, katerih dejavnosti
(so)financira Fundacija za financiranje invalidskih in
humanitarnih organizacij v Republiki Sloveniji (v nadaljnjem
besedilu: fundacija).
2. člen
Posamezni izrazi v tem pravilniku, ki se nanašajo na osebe, kot na
primer »član skupine«, »vodja skupine«, »strokovni pomočnik«,
»direktor«, »član sveta«, »strokovnjak«, »strokovni delavec« in
drugi, ki so uporabljeni samo v moški obliki, se v vseh primerih
nanašajo na oba spola in veljajo enakopravno za moške in
ženske.
II. NAMEN, PREDMET IN VRSTA NADZORA
3. člen
Namen nadzora po tem pravilniku je ugotavljanje namenske
porabe sredstev, ki jih fundacija namenja invalidskim in
5
humanitarnim organizacijam za izvajanje programov in storitev, za
delovanje in za naložbe.
Nadzor obsega pregled stanja in podatkov o porabi sredstev,
ugotavljanje ustreznosti in pravilnosti dela izvajalcev programov
in storitev ter kakovosti in obsega opravljenega dela.
Nadzor po tem pravilniku se izvaja kot redni ali kot izredni
nadzor.
Če je organizacija, za katero se uvede nadzor, organizirana kot
sestavljena organizacija (zveza ali podobna oblika organiziranja),
se nadzor lahko nanaša tako na zvezo kot na eno ali več njenih
članic.
III. ORGANIZACIJA IN POTEK NADZOROV
4. člen
V vseh invalidskih in humanitarnih organizacijah, katerih
dejavnosti (so)financira fundacija, se najmanj enkrat v treh letih
opravi redni nadzor.
Redni nadzor se izvaja po letnem programu, ki ga vsako leto do
31. januarja določi svet fundacije na predlog direktorja fundacije.
Pri določanju invalidskih in humanitarnih organizacij, pri katerih
bo opravljen redni nadzor po letnem programu, se upoštevajo
zlasti:
– število članstva/uporabnikov,
– obseg prejetih sredstev fundacije,
– vrednost in pomen naložbe,
– termin zadnjega opravljenega nadzora,
– abecedni vrstni red.
Za izvedbo rednega nadzora v posamezni invalidski ali humanitarni
organizaciji izda direktor fundacije na podlagi sprejetega letnega
programa sklep o uvedbi rednega nadzora, v katerem poleg invalidske
oziroma humanitarne organizacije določi:
– obseg nadzora ali posamezna strokovna področja, ki naj se
posebej proučijo,
6
– rok za izvedbo nadzora in za predložitev poročila o
opravljenem nadzoru,
– vodjo in člane skupine, ki naj opravi nadzor.
Sklep se pošlje invalidski oziroma humanitarni organizaciji ter vodji in
članom skupine, ki naj opravi nadzor.
5. člen
Poleg rednega nadzora iz 4. člena se v invalidski ali humanitarni
organizaciji lahko odredi tudi izredni nadzor.
Izredni nadzor odredi svet fundacije po lastni presoji ali na
utemeljen predlog.
Predlog za izredni nadzor lahko podajo:
– komisija za ocenjevanje in pripravo predlogov za razporeditev
sredstev fundacije,
– pristojni organ invalidske ali humanitarne organizacije,
– pristojni upravni inšpekcijski organ.
Predlagatelj je dolžan svoj predlog vložiti pisno in ga utemeljiti.
Če je predlog nejasen ali nepopolen lahko predsednik sveta
fundacije zahteva njegovo dopolnitev, za kar predlagatelju določi
primeren rok, ki ne sme biti krajši od osmih dni.
Če predlagatelj svojega predloga v naloženem roku ne dopolni ali
dopolnitev ni v skladu s pozivom predsednika sveta fundacije ali
pa je dopolnitev podana po preteku roka, se šteje, da predlog ne
izpolnjuje pogojev za obravnavo, o čemer predsednik sveta
fundacije obvesti predlagatelja.
Preden svet fundacije odloči o utemeljenosti predloga, lahko
pozove invalidsko ali humanitarno organizacijo, na katero se
nanaša, da mu dostavi pisno poročilo in predloži ustrezno
dokumentacijo o vprašanju, ki je predmet predloga.
6. člen
Svet fundacije ne odredi izrednega nadzora na predlog, če ugotovi
zlasti:
7
1. da se predlog nanaša na vprašanja, ki niso v neposredni zvezi z
izvajanjem dejavnosti, programov, storitev ali naložbe
invalidske ali humanitarne organizacije;
2. da se predlog nanaša na vprašanja, katerih zakonitost ali
strokovno ustreznost ugotavljajo in presojajo drugi nadzorni ali
inšpekcijski organi po posebnih predpisih;
3. da je bil v isti zadevi že opravljen redni ali izredni nadzor, ali je
v teku;
4. da je predlagatelj izrednega nadzora že prejel ustrezna pisna
pojasnila pristojnega nadzornega organa invalidske ali
humanitarne organizacije, s katerimi soglaša tudi svet
fundacije;
5. da je invalidska ali humanitarna organizacija že odpravila
pomanjkljivosti, ki so ji očitane v predlogu;
6. da gre za vsebinska vprašanja, o katerih je svet fundacije ali
drugi pristojni organ fundacije že veljavno odločil v okviru
svojih rednih pooblastil.
7. člen
V sklepu o odreditvi izrednega nadzora se poleg invalidske ali
humanitarne organizacije skladno z namenom izrednega nadzora
navedejo še sestavine, ki so v 4. točki 4. člena določene za sklep o
uvedbi rednega nadzora.
Če svet fundacije odloči, da ne bo uvedel izrednega nadzora, ker
predlog ni utemeljen ali zaradi razlogov iz 6. člena, mora o tem
pisno obvestiti predlagatelja.
IV. SKUPINA ZA IZVAJANJE NADZORA
8. člen
Nadzor po tem pravilniku opravljajo skupine za izvajanje nadzora
(v nadaljevanju: nadzorna skupina).
Nadzorno skupino sestavljajo trije člani:
– član sveta fundacije,
– delavec strokovne službe fundacije,
– zunanji strokovni sodelavec.
8
Član nadzorne skupine (v nadaljnjem besedilu: nadzornik) iz 1. 2.
alinee prejšnjega odstavka tega člena mora imeti najmanj višjo
(VI.) stopnjo izobrazbe ustrezne smeri ali najmanj pet let dela na
področju invalidskega varstva, humanitarne dejavnosti ali drugega
specializiranega področja, na katerem bo deloval kot član
nadzorne skupine.
Zunanji strokovni sodelavci iz 3. alinee drugega odstavka tega
člena so specializirani strokovnjaki za finančna, naložbena ali
druga specializirana vprašanja.
9. člen
Liste nadzornikov določi svet fundacije.
Posamezne liste nadzornikov so:
1. lista članov sveta fundacije, ki jo svet fundacije določi na
predlog predsednika sveta fundacije,
2. lista delavcev strokovne službe fundacije in pogodbenih
sodelavcev, ki jo svet fundacije določi na predlog
direktorja fundacije,
3. lista zunanjih strokovnih sodelavcev, ki jo svet fundacije
določi na predlog direktorja fundacije, ki ga ta pripravi v
sodelovanju z ustreznimi specializiranimi strokovnimi
združenji in ustanovami.
10. člen
Vsak nadzornik je dolžan podpisati posebno izjavo, s katero se
zaveže, da bo delo v nadzorni skupini opravljal kot neodvisni
strokovnjak, vestno in pošteno, v skladu z veljavnimi predpisi in
usmeritvami fundacije, da bo pri delu uporabljal sodobna
spoznanja in dosežke stroke in svojega poklica ter da bo spoštoval
veljavni kodeks etičnih načel v socialnem varstvu.
Nadzornik pridobi pooblastilo za opravljanje nadzornih dejanj le v
konkretni zadevi, na podlagi sklepa o uvedbi nadzora in o
imenovanju nadzorne skupine.
9
11. člen
Pri imenovanju vodje in članov nadzorne skupine, ki bo opravila
nadzor v posamezni invalidski ali humanitarni organizaciji, se
upoštevajo zlasti naslednje okoliščine:
1. velikost in posebnosti organizacije,
2. vsebine in posebnosti socialnih programov,
3. vrsta naložbe,
4. obremenjenost posameznih nadzornikov,
5. potreba po posebnih znanjih,
6. vsebina predloga za izredni nadzor.
Vsaka nadzorna skupina mora biti sestavljena tako, da so vodja in
posamezni člani predstavniki različnih posameznih list
nadzornikov.
V nadzorno skupino ne more biti imenovan član invalidske ali
humanitarne organizacije, v kateri se bo opravil nadzor; prav tako
pa tudi ne v njej zaposlena oseba ali sodelavec.
V. NALOGE IN NADZORNA DEJANJA NADZORNE
SKUPINE
12. člen
Naloga nadzorne skupine je, da z nadzornimi dejanji ugotovi zlasti
:
1. ali ima organizacija uveden pregleden in jasen sistem podatkov
in ustrezno dokumentacijo o ustreznosti in pravilnosti dela pri
izvajanju programov in storitev;
2. ali organizacija skrbi za namensko porabo sredstev, ki jih
dobiva od fundacije za programe in storitve, za delovanje in za
naložbe,
3. ali izvajanje dejavnosti, storitev in programov ustreza
pričakovani kakovosti in zagotovljenemu obsegu dela,
4. ali program naložbenih dejavnosti poteka v skladu z vsebinami
in finančnimi okviri iz investicijskega programa.
V ta namen nadzorna skupina prouči vse elemente, ki so s
Pravilnikom o merilih in pogojih za uporabo sredstev fundacije
10
za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij v
Republiki Sloveniji opredeljeni v 8. členu kot »pogoji za
financiranje« in v 9. členu kot »merila za dodelitev sredstev«.
Pri ugotavljanju dejanskega stanja na katerem koli področju iz
prvega in drugega odstavka nazorna skupina upošteva:
– uporabo veljavnih predpisov,
– predpisane računovodske, tehnične, kadrovske ali druge
standarde,
– sklepe organov fundacije,
– razpisne pogoje in kriterije za pridobitev sredstev,
– določila vsakokratne sklenjene pogodbe, ki je podlaga za
financiranje.
13. člen
Za ugotovitev dejstev, dejanskega stanja, ocen in analiz iz
prejšnjega člena ima nadzorna skupina pravico in dolžnost, da v
skladu s 3. členom tega pravilnika pri organizaciji opravi
različna nadzorna dejanja, zlasti pa:
– pregleda celotno dokumentacijo, ki jo hrani organizacija v
zvezi s statusnimi, finančnimi, organizacijskimi in drugimi
vprašanji, pomembnimi za izvajanje dejavnosti in posebnih
socialnih programov ter storitev v invalidskih in socialnih
programov ter storitev v humanitarnih organizacijah ali
investicij,
– pregleda zbirke podatkov, ki jih v skladu z zakonom vodi ali
vzdržuje izvajalec o članih organizacije in o drugih
uporabnikih programov,
– opravi skupinski ali individualni pogovor z vodstvom
organizacije ter s strokovnimi delavci in strokovnimi
sodelavci,
– opravi razgovor s predstavnikom, ki zastopa interese
uporabnikov,
– opravi tudi druga nadzorna dejanja, za katera oceni, da bi
lahko vplivala na ugotovitev posameznih dejstev.
Pri izbiri nadzornih dejanj in pri opravljanju nadzora je nadzorna
skupina neodvisna.
11
Če so za razjasnitev posameznega vprašanja potrebna posebna
znanja, s katerimi ne razpolaga nobeden od članov nadzorne
skupine, lahko vodja skupine predlaga direktorju, da skupini
določi strokovnega pomočnika.
Naloge strokovnega pomočnika se določijo s sklepom o postavitvi.
VI. POSTOPEK IZVAJANJA NADZORA
14. člen
Pred izvedbo nadzora v invalidski ali humanitarni organizaciji
vodja nadzorne skupine določi seznam dokumentacije o statusnih
in organizacijskih vprašanjih, ki jih je organizacija dolžna
dostaviti nadzorni skupini in določi rok, do katerega je potrebno
dostaviti zahtevano dokumentacijo, ki ne sme biti krajši od 8 dni.
Sestavni del dokumentacije je lahko tudi izpolnjen vprašalnik, ki
ga kot pripomoček za delo nadzornih skupin pripravi direktor.
Člani nadzorne skupine se pred izvedbo nadzora seznanijo z
vsebino zahteve za nadzor, proučijo že zbrano dokumentacijo, se
dogovorijo za način dela in določijo zadolžitve posameznih
članov.
Vodja nadzorne skupine lahko odloči, da posamezni član opravi
posamezna nadzorna dejanja sam ter pripravi ustrezno
dokumentacijo, ki bo podlaga za odločitev nadzorne skupine.
Vodja nadzorne skupine določi datum začetka nadzora in o tem
pisno obvesti organizacijo.
15. člen
O poteku nadzora piše nadzorna skupina zapisnik. V zapisnik se
vpišejo:
– podatki o začetku in zaključku nadzora,
– imena navzočih predstavnikov organizacije,
– podatki o morebitnih navzočih drugih osebah, ki niso zaposlene
pri
organizaciji,
– podatki o opravljenih nadzornih dejanjih,
– seznami zadev in drugih gradiv, ki jih začasno prevzame
nadzorna
12
skupina,
– morebitna naročila z navedbo rokov za njihovo izpolnitev,
– posebne izjave vodilnih delavcev ali vodje programov, če jih
želijo
podati,
– izjave predstavnika/ov uporabnikov programa,
– podatki o morebitnih težavah, zaradi katerih nadzorna skupina ni
mogla
opraviti nadzornih dejanj,
– drugi podatki, pomembni za izvedbo nadzora.
Zapisnik podpišejo vodja in člani nadzorne skupine, pooblaščeni
zastopnik organizacije in osebe, ki so podale izjavo na zapisnik.
Pripombe pooblaščenega zastopnika organizacije ali pripombe
oseb, ki so podale izjavo, se vpišejo v zapisnik.
16. člen
Nadzorna skupina po opravljenem nadzoru praviloma v tridesetih
dneh pripravi nadzorno poročilo in ga izroči svetu fundacije.
Nadzorno poročilo mora vsebovati splošne podatke o organizaciji,
pri kateri je bil opravljen nadzor, podatke o vrsti in količini
opravljenih nadzornih dejanj ter ugotovitve in ocene za vsako od
področij iz 12. člena, ki so bila predmet nadzora.
Nadzorno poročilo podpišejo vodja in člani nadzorne skupine.
Posamezen član lahko poročilu priloži tudi ločeno mnenje, v katerem
natančno pojasni razloge za svojo odločitev.
17. člen
Sestavni del nadzornega poročila je tudi nadzorna ocena, izražena v
naslednjih stopnjah:
– »zgledno«,
– »primerno«,
– »še primerno«,
– »s pridržkom«,
– » neustrezno«.
13
Oceno »zgledno« izreče nadzorna skupina, če ugotovi, da
invalidska ali humanitarna organizacija uporablja dodeljena
sredstva fundacije namensko in gospodarno, da ima vodeno
predpisano dokumentacijo, da upošteva določila pogodbe o
(so)financiranju in druge usmeritve fundacije, da ima ustrezno
organizacijo dejavnosti, da ima organiziran sistem notranje
kontrole kakovosti in rabe sredstev ter spremljanja učinkov, da
programe vodijo strokovno usposobljeni delavci, da pri delu
sodelujejo tudi prostovoljci, da je zagotovljena možnost
sodelovanja in vpliva uporabnikov.
Oceno »primerno« izreče nadzorna skupina, če ugotovi, da
invalidska ali humanitarna organizacija uporablja dodeljena
sredstva fundacije namensko in gospodarno, vendar pri izvajanju
dejavnosti, storitev, programov ali pri naložbi nima zagotovljenih
vseh mehanizmov preglednosti, spremljanja kakovosti in
učinkovitosti.
Oceno »še primerno« izreče nadzorna skupina, če ugotovi, da se
pri delu in pri izvajanju programov, storitev ali pri uresničevanju
naložbe kažejo pomanjkljivosti, ki sicer ne pomenijo nenamenske
porabe dodeljenih sredstev, vendar vplivajo na obseg in na
kakovost nadziranih dejavnosti in sredstev ter bi jih bilo mogoče
odpraviti z izboljšavami, ki jih predlaga skupina.
Oceni »s pridržkom« in »neustrezno« izreče nadzorna skupina, če
ugotovi, da je kršeno načelo namenskosti dodeljenih sredstev in da
so pri delu in pri izvajanju programov, storitev ali pri
uresničevanju naložbe take pomanjkljivosti, ki se kažejo kot
bistvena odstopanja od pogojev, ki so bili upoštevani kot podlaga
za sprejem sklepa o (so)financiranju, kot neupoštevanje določil
pogodbe o (so)financiranju in kot kršitev ali neupoštevanje
veljavnih predpisov.
Ocene morajo biti v nadzornem poročilu posebej utemeljene in
podkrepljene z razlogi in s predlogi ukrepov, ki naj jih sprejme
svet fundacije.
18. člen
V primerih, ko je nadzorna skupina podala oceno »primerno« ali
»še primerno«, poda organizaciji, pri kateri je opravila nadzor,
14
priporočila za odpravo ugotovljenih pomanjkljivosti in določi rok,
v katerem je organizacija dolžna pomanjkljivosti odpraviti.
19. člen
Po dostavi nadzornega poročila svetu fundacije (16. člen) direktor
fundacije pošlje izvod poročila organizaciji, pri kateri je bil
opravljen nadzor in jo obvesti, da lahko v roku 8 dni po prejemu
poročila pisno pojasni okoliščine, ki so bile podlaga za posamezne
ugotovitve nadzorne skupine ali za katere meni, da so pomembne
za odločitev o ukrepih. Morebitno pojasnilo organizacije direktor
dostavi Svetu fundacije.
VII. UKREPI FUNDACIJE
20. člen
Svet fundacije lahko sprejme naslednje ukrepe:
– zahteva od organizacije, da odpravi pomanjkljivosti, ki jih je
ugotovila
nadzorna skupina, pa jih organizacija ni odpravila,
– za določen del zmanjša pogodbeno določen obseg sredstev za
dejavnost, storitev, program ali za naložbo, pri ocenjevanju
katere je bila ugotovljena nenamenska ali neracionalna poraba
dodeljenih sredstev,
– odloči, da organizaciji ne bo financiral posameznega programa,
dejavnosti storitev ali naložbe vse dokler ne bodo odpravljene
vse ugotovljene pomanjkljivosti,
– predlaga nadzornim organom organizacije, da ocenijo ali zaradi
ugotovljenih nepravilnosti odgovorni nosilci programa ali
odgovorne osebe organizacije še uživajo podporo,
– predlaga, da revizijo poslovanja organizacije opravi Računsko
sodišče
RS,
– v primeru kršenja predpisov, ki sodijo v pristojnost drugih
nadzornih
organov, poda pobudo za ukrepanje pri pristojnih organih,
– določi druge ukrepe, ki so potrebni za nemoteno izvajanje redne
dejavnosti in socialnih programov organizacije ter ukrepa na
druge
načine, ki jih določa zakon.
15
VIII. OBVEZNOSTI ORGANIZACIJ
21. člen
Odgovorna oseba ali od nje pooblaščeni predstavnik organizacije
je dolžan zagotoviti članom nadzorne skupine dostop v prostore,
sodelovati pri delu nadzorne skupine, omogočiti nadzorni skupini
pregled vse zahtevane dokumentacije, dati na razpolago vse
potrebne podatke in pojasnila v zvezi s porabo sredstev ter
zagotoviti pogoje za nemoteno delo nadzorne skupine.
Organizacija je dolžna upoštevati naročila in priporočila za
odpravo pomanjkljivosti, ki jih določi nadzorna skupina.
O izvršitvi izrečenih ukrepov iz 20. člena tega pravilnika je
organizacija dolžna poročati v rokih, ki jih določi Svet fundacije.
Če tega ne stori, se šteje, da ni odpravila pomanjkljivosti oziroma
ni ukrenila, kar ji je bilo naloženo.
Če organizacija pri izvajanju nadzora ali pri izvajanju ukrepov
ravna v nasprotju z določili prvega, drugega in tretjega odstavka
tega člena, svet fundacije ukrepa v skladu s tretjim odstavkom 26.
člena Pravilnika o merilih in pogojih za uporabo sredstev
Fundacije za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij
v Republiki Sloveniji.
IX. ORGANIZACIJSKE IN DRUGE NALOGE
22. člen
V okviru organizacije in izvedbe nadzorov po tem pravilniku
direktor fundacije s strokovno službo fundacije:
– vzpostavi in vodi evidenco rednih in izrednih nadzorov ter
izrečenih ukrepov,
– zagotavlja strokovno podporo pri delu nazornih skupin,
16
– pripravlja letna poročila o izvajanju nadzorov, v katerih
predstavi analizo ugotovitev nadzornih skupin, probleme in
odprta vprašanja na posameznih vsebinskih področjih,
– obvešča izvajalce o pomanjkljivostih, ki jih ugotavljajo
nadzorne skupine ob izvajanju nadzorov in skrbi za promocijo
dobre prakse,
– skrbi za poenotenje dela nadzornih skupin, za redna strokovna
srečanja članov ter za njihovo dodatno usposabljanje,
– daje pobude za dopolnjevanje liste strokovnjakov.
23. člen
Vodja in člani nadzornih skupin imajo pravico do povračila
materialnih stroškov, ki so jih imeli v zvezi z izvajanjem nadzora
ter do nagrade za opravljeno delo po merilih, ki jih določi Svet
fundacije.
XII. PREHODNA IN KONČNA DOLOČBA
24. člen
V času do določitve list nadzornikov po 9. členu in sprejetja sklepa
Sveta fundacije o povračilih materialnih stroškov in nagradah po 23.
členu tega pravilnika se nadzor opravlja po dosedanjih aktih
fundacije.
25. člen
Ta pravilnik začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu RS.
Predsednik sveta
FIHO
Janko KUŠAR
17
O b r a z l o ž i t e v
Predloga P R A V I L N I K A O ORGANIZIRANJU IN
IZVAJANJU NADZORA V INVALIDSKIH IN
HUMANITARNIH ORGANIZACIJAH
1. Pravna podlaga za izdajo pravilnika je določena v tretjem
odstavku 36. a člena Pravil Fundacije za financiranje invalidskih
in humanitarnih organizacij v Republiki Sloveniji ( Uradni list RS,
št. 9/99, 87/99 in 42/05), ki določa, da natančnejšo ureditev
izvajanja nadzora ureja pravilnik, ki ga sprejme Svet fundacije.
Posamezne določbe temeljijo še na določilih 26. člena Pravilnika
o merilih in pogojih za uporabo sredstev Fundacije za financiranje
invalidskih in humanitarnih organizacij v Republiki Sloveniji, zato
je tudi ta dokument citiran v uvodu pravilnika.
2. Organ, pristojen za sprejem/izdajo pravilnika je Svet
fundacije za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij v
Republiki Sloveniji.
3. Razlogi za sprejem:
Pri izvajanju nadzora, ki ga je FIHO že do sedaj izvajal v
invalidskih in humanitarnih organizacijah, se je pokazalo, da bi
bilo treba nekatera vprašanja postopka, meril, metodologije pa
tudi možnih ukrepov poenotiti v posebnem izvedbenem aktu.
Predvsem se je pokazala potreba po uvedbi stalnega in
programiranega nadzora po vnaprej določenih merilih.
Pogosto so se v organih FIHO postavljala tudi vprašanja kdo naj
opravlja nadzor in kako naj bodo sestavljeni nadzorni organi.
Različno sestavljene ekipe za izvajanje nadzora pa zlasti
potrebujejo jasna navodila in napotke za delo, če želimo, da bodo
njihove ugotovitve medsebojno primerljive in zlasti učinkovite.
To so bili ključni razlogi in ključne vsebine, ki jih ureja ta
pravilnik.
4. Pregled najpomembnejših rešitev:
1. Pravilnik določa organizacijo in način izvajanja nadzora in
sicer v vseh tistih invalidskih in humanitarnih organizacijah,
katerih izvajanje dejavnosti, izvajanje programov in storitev ter
naložbe financira ali sofinancira FIHO (1. člen).
18
2. Namen nadzora je zagotavljanje namenske porabe dodeljenih
sredstev, predmet nadzora pa so vse tiste aktivnosti, ki se
nanašajo na pravilno in namensko porabo sredstev in jih pravilnik
natančneje določa 3. člen.
3. V vseh invalidskih in humanitarnih organizacijah, ki so
(so)financirane iz sredstev FIHA, bo potekal reden nadzor vsako
tretje (varianta: četrto) leto in sicer po letnem programu, ki ga bo
po določenih kriterijih vsako leto do konca januarja določil Svet
fundacije (4. člen).
4. V posebnih primerih Svet fundacije lahko odloči tudi o
izrednem nadzoru, za izvajanje katerega veljajo po uvedbi enaka
pravila.
5. Nadzor bodo opravljale nadzorne skupine. Nadzorniki bodo
sestavljali določene liste, na katere bodo predstavnike imenovali
nosilci različnih interesov.
6. S pravilnikom so poleg postopka določena tudi nadzorna dejanja,
ki jih lahko izvaja skupina, metodološka napotila za delo nadzornih
skupin ter enotna navodila za pripravo nadzornih poročil.
7. Nadzorne skupine bodo po opravljenem nadzoru in po proučitvi
preostale dokumentacije organizacije izdelale tudi oceno. Ocene
nadzorne skupine bodo:
– » zgledno«,
– » primerno«,
– » še primerno«,
– » s pridržkom«,
– » neustrezno«
Od ocene nadzorne skupine so odvisni ukrepi, ki jih organizaciji
izreče Svet fundacije . Ukrepi so navedeni v posebnem členu.
8. Določene so tudi obveznosti organizacij pri katerih se izvaja
nadzor, prav tako so določene sankcije za primer, da bi organizacija
kršila obveznosti in dolžnosti.
9. Prehodna določba ureja opravljanje nadzora v čas, ko se sprejeti
pravilnik še ne bo mogel praktično uporabljati, ker bo potrebno
najprej oblikovati liste nadzornikov (delno tudi z javnim razpisom)
ter sprejeti sklep o povračilih materialnih stroškov in nagradah
nadzornikom.

Sam, kljub gostemu listju, vidim tudi drevo.

Sam ne bom kandidiral za nadzornika, ker nimam ustreznih kvalifikacij.
Nisem namreč socialnid elavec ali psiholog ali defektolog.
Moja osnovna izobrazba je namreč poštenje in pravičnost.

V bistvu nihče, ki ni po volji prezidenta FIHO ne bore biti nadzornik.
In, vnaprej vedo, kdaj bodo prišli na vrsto.
In nikjer nisem zasledil podatka, koliko za nazaj se bo kontrolirali (za vsa 3 leta?)

In osnovno (deblo in predvsem korenine, ob vsem zamegljujočem listju) pa je:
NAMEN
oz. sklednost z namenom.

In to je tu največje vprašanje in problem oz kamen spotike.
Za katero reč se bo namenilo denarce; in seveda tudi koliko denarcev.

Ja v tem NAMENU je IZVIRNI GREH.

In upam, da bo država uvedla svoj nadzorni organ. Ne takega “med brati”, kot ga predlaga pravilnik.

Tri tisoč miljonov SIT ni mačji kašelj. Zato rabi zunanji nadzor, in to računskega sodišča.
IN TO NENAPOVEDANOP, NEPRIČAKOVANO IN OD A DO Ž.

ASja še to.
KDO lahko predlaga izredni nadzor?

Prizadeti je niko i ništa in nič ne more predlagat!!
Mafijsko.

Potem mi pa prosim povej, kaj si po izobrazbi, če si pošten in pravičen, kar pomeni, da ne moreš biti direktor kakšne firme, hkrati pa tudi sam navajaš, da nisi mezdni delavec (med katere uvrščaš tudi zdravnike)…

Tukaj pa imaš dokaz, da je računsko sodišče že revidiralo FIHO:

http://www.rs-rs.si/rsrs/rsrs.nsf/0/K9CF4C2E196498900C1256E770045251A/$File/2180103.pdf

Mezdni delavec nisem zato, ker nisem vnovčil goljufivih certifikatov.

Desetletja so ljudje delali, vsaj nekateri. Plačevali so samoprispevke, prejemali mizerne plače ( taki s faksom so bili bolj izžemani). In na koncu so ti dali nek ničvreden certifikat, ki ga nisi mogel vnovčiti.
In ko si to sprejel, si postal MEZDNI DELAVEC. Čeprav si sanjaril da boš postal kapitalist, certifikatni.
Nekateri so si nabrali miljarde, drugi so si pa nabrali brezposelnost in revščino.
Ni bilo to storjeno v dobri veri ampak z namenom da si nekateri napolnijo žepe.

Ves denar bi morali nameniti za penzije in za socialo . pokojninskim skladom in slično.
Namreč, ti desetletje kasneje neoekonomist reče, da bi rabili 200 miljard sit velik pokojninski sklad; ker da se populacija stara!!

Ko sta to govorila Ribnikar in Mencinger so ju pribili na križ!

Ko si imel papir v roki, nisi mogel dati vse npr v Petrol. So ti 90% vrnili in to po 3/4 leta. Ko so se vsa ostala kaj vredna podjetja privatizirala.
Skratka, v rokah ti je ostalo 80% vsote in to si šenkal g Valantu ali Horvatu in slično.

Če si bil v kakem dobrem podjetju si v celoti vnovčil certifikat in še dodatno vložil, veliko večino so pa nategnili. Ko elastiko.

Sam tega nisem naredl. Sem si rito obrisal z njimi. Certifikati. Zato nisem mezdni delavec.

Človek mora nekaj dati na svojo čast oz ponos. Čene si prostitutek. Vsak te, in to skoraj zastojn.

Seveda se stvar nadaljuje.
Vzeli nam bodo šolstvo, zdravstvo, socialo, penzije…

Dobro.
Boš vlagal v neke sklade in stebre.
Ampak nihče ne garantira, da do takrat ko boš šel v penzijo ne bo šlo vse v maloro.
Pa šolnino se bo plačevalo.
Pa za zdravstvo si boš doplačeval…

V bistvu je globalizacija tudi to, ČE VSI PONORIJO.
Pač ene vrste globalizacije je tudi vseobča norost.
Pozdrav.
Be fajn!

Oprosti, ker sem ti pozabil odgovorit.
Gimnazijski maturant.
Ostalo pač nisem uspel dokončat.
Včasih smo lahko tudi s tem kam prilezli.
Današnji gimnazijski maturant pa je niko i ništa.

Pač taki časi so bili.
Manj ko si imel izobrazbe, dlje si prišel.

Mi je žal, da nisem šel na obramboslovje ali politologijo.

mihau,ne se dat provocirati,rajse mi povej svoje mnjenje, ali se bo LUKASENKO (DON) upokojil in pustil gluhe in njihov denar pri miru.
Pogoje za upokojitev je izponil 05.12.2005.Kaj bo sprejela skupscina ZDGNS ki bo 22.04 2006.Kaj mislis,ali bojo sprejeli sklep da se razpise javni razpis za prosto delovno mesto sekretarja ZDGNS in ce ne bojo zakaj ne.Zelo vesel bom tvoga odgovora tudi ostalih forumovcev.Lp

Mi nedvomno ni znano, če ima res dovolj delovne dobe (morda je odkupil leta, ker bilo včasih smešno poceni).
Tudi na vprašanje če izpolnjuje starostni pogoj, mi ni znano.

Ampak, če izpolnjuje pogoje, se bo upokojil.
Vlekel bo penzijo, istočasno bo pa še po pogodbi o delu opravljal svojo dosedanjo škodljivo dejavnost.

Namreč, lepo je molzti.
O ta prijetni zvok, ko ti cingljajo novci v šparovec.
Evro na evro.

Skratka, v penzjon je treba ljudi nagonit, ker oni bi še kar molzli, odločćali in bili nenadomestljivi.

Bi pa rekel tako.
Da je pošatno koliko mladih ljudi je v penziji.
Pri nas na vasi imamo tip, ki je mlad in je v penziji.
In vsaj tako navzven izgleda zdrav.
verjetno so mu kot tehnološkemu višku dokupili leta.

Med drugim, pa je imel tri leve, oz jih ima.

Zakaj oz kako tri leve:
Dve levi roki in levi jezik.
Po tem kar mi pravijo drugi, sam ga namreč zgolj pozdravim, je len ko fuksa, ob tem pa težak intrigant.
Meša drek kjer je le mogoče, so mi povedali, samoopravljalci.
So prepevali in peli cel teden v njegovi bivši službi, ker so mu lahko dokupili leta delovne dobe in se ga tako znebili.
Bi še kaj pa imam plesne vaje in moram letet.
Pozdrav.

mihau,LUKSENKO izpolnjuje vse pogoje za upokojitev,na potezi je skupscina ZDGNS da primeni 59.clan Kolektivne pogodbe za zadravstvo in socialno vardtvo (v prilogi) ki se smisleno uporablja za invalidske organizacije po Zakonu o invalidskih organizacijah iz leta 2002.
Zanimljivo bo pocakati skupsino ZDGNS,kaj bodo storili clani skupscine.Samo skupscina odloci za razpis za novega sekretarja ker ga je imenovala volilna skupscina za sekretarja do alrila 2009.

59. člen

Delavec, ki dopolni polno zavarovalno dobo lahko nadaljuje z delom, če je opravljanje del delovnega mesta, ki ga zaseda, nujno za nemoten delovni proces, pa se na javno objavo ni prijavil kandidat, ki izpolnjuje objavljene pogoje.

Objava prostega delovnega mesta mora biti objavljena oziroma poslana zavodu za zaposlovanje najmanj 3 mesece prej, preden delavec dopolni polno zavarovalno dobo. Objava se ponovi vsako leto, dokler se ne prijavi kandidat, ki izpolnjuje objavljene pogoje.

A je kdo videl plačilno listo Aljoše Redžepoviča – tam okoli milijon tolarčkov – to, kar sanjamo mi preostali …
In kaj je sploh dovolil upravni odbor zveze, da se to dogaja?

Ne čakati – treba je žeti, žito je začelo gniti.