To pa je en čudež, da se zgodi? Ha ha … Mi o volku in kozi.

Moja stara mama mi je govorila, da ima vsak vou svoj prou in vsako tele svoje vesele.

V demokraciji ima vsak pravico do svojega pogleda oz resnice. In odloči večina. V skladu z ustavo in zakoni.

Očitno vodje dobro obvladajo princip korenčka in palice.
grozijo, izključujejo, zastrašujejo, pridni pa dobite lupine od korenčka (po ostrganju) in liste, torej drobtinice.

MAFIJA temelji na strahovladi. Bojiš se zase in za svoje bližnje. Po tistemu ki dvigne glavo, pade. In se ga uniči, oz odstrani.

So me izzvali, da nič ne predlagam, da ne iščem izhoda.

Dopvolj je bilo že pisano in govorjeno, pa na TV, da se je PORODIL UTEMELJEN SUM, DA SE DOGAJAJO MED INVALIDI NEMORALNE LOPOVŠČINE, KI SO VERJETNO CELO KAZNIVE.

Sumi korupcije, okoriščanja, nenamenske porabe denarja, nedemokratičnosti, kršitve zakonitosti…
O morali ne bom govoril.
Namreč. Kdaj ste nazadnje slišali v Medijih al v Javnem življenju govoriti o pravici, poštenju, morali, solidarnosti, prijatejlstvu, tovarištvu, samokritičnosti…….
Že dolgo ne in še manj boste.

Korist, dobiček, rast, globalizacija, bogatenje, racionalizacija, pavperizacija državljanov, in predvsem ropanje in uničevanje Matere Zemlje.

Da bodo gluhi postali drugačni – da se bodo postavili za svoje pravice, ne verjamem. Tako kot volk menja dlako narave pa ne tudi ovca menja dlako, narave pa ne.

Ta huda ikomunikacijska nvalidnost te naredi nemočnega, odrine te iz mejnstrima civilizacije. težko si sam pomagaš in se postaviš zase. Postaneš težko zaposljiv in odvisen od drugih.

Potem pa pride nekdo, ki je slišoč, brez predsodkov in morale, lahko celo sedi na vozičku, in pelje vso to nemočno srenjo scat, kadarkoli se mu zahoče. Kot dojenčke oz male otročiče.

Tu bi pa morali ukrepati starši, oz država.
KER BREZ SKRBI VIDIJO KAJ SE DOGAJA.

Pa očitno ne bodo.
Gre se jim verjetno zgolj za 100% prevzem oblasti, čeprav so dobili le nekaj več od 50% glasov.
Sam sem verjel, ko so govorili o transparentnosti in zakonitosti, ter pravičnosti.
Čakam in čakam, pa nič.
Pol ti pa berem, da minister igra golf z vladajočo kasto invalidov, vidim fotke na zvezi, kako je v puliju prešerno nasmejano zraven. Pa ti berem, da je bil zraven tud takrat, ko se je šlo za invalidko podjetje, oz njegovo trganje s strani hijen.

čakam na vesoljni potop. Enkrat je že bil. Noe…
Bog je velik.
Vsako štalo je treba kdaj spucat.

Skratka, kot je rekel naš poet DA:
Pustite vsako upanje, o vi ki vstopate (v svet gluhih in invalidov)

Kdo je DA?

Ministrstvo za gospodarstvo je 25.01.2006 posredovalo generalm sekretarijatu Vlade RS “INFORMACIJO O DELOVANJU FUNDACIJE ZA FINASIRANJE INVALIDSKIH,HUMANITARNIH IN SOPRTNIH ORGANIZACIJ IN PREDLOG UKREPOV ZA RAZRESEVANJE PROBLRMATIKE OZIROMA MOREBITNIH SPREMEB ZAKONODAJE”

Omenjeno informacijo so dobile vse Invalidske organizacije,zanima me ali je vodstvo (Redzepovic in Planinc) seznanilo organe Zveze z informacijo.Ali bojo spet gluhi in naglusni ostali neinformirani.Mogoce bojo se naprej zbirali podpise za referendum.Preberite informacijo,oziroma zahtevajte od vodstva Zveze da vam je posredujejo.

DA je Dante Alighierri

——————————————————————————–

——————————————————————————–
Današnji udarni članek Predsednik Janez Janša

četrtek, februar 23 2006 @ 18:15 CET
Piše: Anonymous
Ogledov: 17
Vlada RS
Gregorčičeva 20
1000 Ljubljana

Ljubljana, 21.2.2006

Spoštovani gospod predsednik!

Obračam se na Vas glede sprememb Zakona o preoblikovanju loterije Slovenija in sicer v povezavi s sestavo sveta FIHO. Lani marca ste nas ob našem protestu sprejeli na pogovor ter zagotavljali in obljubljali čim prejšnjo rešitev problema. Meseca maja 2005 so kar štiri poslanske skupine podale pobudo za spremembo zakona. Vlada je nato zadolžila Ministrstvo za šolstvo in šport, Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve in Ministrstvo za gospodarstvo, da oblikujejo mnenje. Tedensko sem klicala na ministrstva in na Vlado, da bi izvedela ter bila obveščena o zadevi. Vlada je kar dvakrat pozvala omenjena ministrstva za odgovor, ker le-ta v danem roku niso dostavila mnenja. Tako se je obrnilo že celo leto in zadeva je še vedno na začetku.

Lahko bi rekla še huje, saj je vlada 2.2.2006 izdala sklep, da se oblikuje komisija, ki naj bi izdelala osnutke sprememb. V tej komisiji je med drugim tudi predstavnik FIHO, kar samo po sebi ni sporno, vendar ni predstavnika zagovornikov sprememb, saj kot vemo, da tisti, ki vladajo v FIH0 nočejo zapustiti svojih mest. Kot članica sveta FIHO do danes nisem bila obveščena oz. povprašana o možnem kandidatu, ki bo sedel v komisiji. Seveda so o tem odločali kar sami, tisti, ki spremembam nasprotujejo. Tudi ni jasno, kaj naj bi komisija pravzaprav ugotavljala in oblikovala, glede na to, da je vse že javno in razvidno kaj je potrebno narediti. Stvari so postale tako očitne, da se ne gre več sprenevedati. Lahko pa se zavlačuje. Prav tega se bojimo, da bo še eno leto mimo in bomo zopet tam kjer smo bili. Predlog zakona je bil že napisan pred več kot dvema letoma in okoli tega bi se veljalo pogovarjati, ne pa, da se odkriva Amerika, ter tako troši čas in denar, se igra z usodo ljudi, ki so odvisni od sredstev FIHO. Zato vas naprošamo, da nas o dogajanju obveščate in seveda, kot pobudniki tega problema bi želeli aktivno sodelovati, pri oblikovanju rešitev.

V upanju, da mi boste odgovorili, vas lepo pozdravljam.

Predsednica YHD:
Elena Pečarič

Subject: Re: Imperij vraca udarec ali g. Boris Sustarsic se mascuje.

Je moč kaj spremeniti? Kljub vsej negativi je potrebno gledati pozitivno in zgodijo se tudi dobre in pozitivne stvari. Kot, da obstajajo na tem svetu tudi dobri angeli, ki ti pomagajo takrat, ko ti je najtežje.

Kot sem nekje prebral, je verjetno, da ima vsa ta njegova “hudobija” in sla po maščevanju izvor v njegovi bolezni kar pomeni, da je težko obsojati težkega bolnika oziroma, bi mu bilo potrebno nuditi ustrezno strokovno pomoč, saj ne, da ogroža samo sebe, temveč tudi druge. Predlagam psihiatrični stroki, da vzame pod drobnogled njegova nerazumna dejanja in ravnanja, ki so skregana z vsako človeško razumnostjo. Vsak bolnik potrebuje pomoč in mislim, da bi bilo v primeru g. Šuštaršiča humano, da se jo nudi tudi njemu. Nekoč je že prof. dr. Lokar to hotel realizirati, pa je žal prej umrl. Pomagati ljudem v stiski je plemenito dejanje.

LP Rafael Zupančič Raf iz sončnih Fužin

Ojej, distrofija povzroči duševne motnje… Sem mislil, da povzroči le propadanje mišic…

Sent: Tuesday, February 28, 2006 7:01 PM
Subject: Prosnja za posredovanje

Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve

g. minister Janez Drobnič

Kotnikova 5

1000 Ljubljana

Ljubljana, 27.02.2006

Zadeva: Spoštovani!

Obračamo se na vas, v upanju in s prošnjo, da posredujete glede vstopa našega društva v članstvo NSIOS. Kakor ste seznanjeni, obstajata trenutno dva nacionalna sveta; prvi, ki je nastal na našo pobudo in vključuje pet društev in se imenuje NSIO ter drugi, (NSIOS) ki vključuje večino invalidskih organizacij. Kot smo vaše ministrstvo že večkrat obvestili, pogodba NSIOS najmanj v dveh členih ni v skladu z zakonom o invalidskih organizacijah. Prav tako NSIOS ni nikoli izvedel volitev predsednika, ampak se je predsedovanje SIOS kar preneslo v NSIOS. Tudi to dejstvo je sporno, saj je zakon o invalidskih organizacijah obljubljal, oz. naj bi bil prav njegov motiv ta, da se bodo razmerja moči in odnosi med invalidskimi organizacijami postavili na drugačnih, novih in demokratičnejših temeljih.

Pa se to, kot je videti, ni zgodilo.

Naše društvo je tudi na pozive drugih organizacij že pred sedmimi meseci vložilo potrebno dokumentacijo za včlanitev v NSIOS. Napisali smo več kot štiri dopise in pristojne v NSIOS pozvali, da nam povejo s čim naj vlogo dopolnimo. Na večih sejah so namreč na vprašanja članov, kdaj se bo vključil YHD v NSIOS, vodilni odgovarjali, da je YHD oddal nepopolno vlogo. Do danes še nismo prejeli odgovora v čem je vloga nepopolna oz. kdaj lahko pridemo podpisati pogodbo. Vse to očitno kaže na samovoljo vodilnih v NSIOS, ki niti ne upoštevajo volje drugih včlanjenih organizacij.

Zakon je v takih primerih premalo natančen, saj ne podaja možnosti, da bi se izpolnjevala določila zakona. YHD ima vsekakor vse pogoje in pravico postati polnopraven član. Sprašujemo pa se, kako lahko to našo pravico uresničimo.

Zato vas prosimo, da zahtevate od vodilnih na NSIOS, da pojasnijo zakaj ne dovolijo članstva YHD-ju in namerno zavlačujejo postopek podpisovanja. Nenazadnje je prav ministrstvo tisto, ki podeljuje in odvzema statuse invalidskih organizacij in reprezentativnih organizacij, zato je tudi pristojno da posreduje v primerih kršenja pravic, oz. nepravilnega delovanja in prekoračenja pristojnosti invalidskih organizacij.

V upanju, da boste kar najhitreje ukrepali, vas lepo pozdravljamo.

Predsednica:

Elena Pečarič

Elena dober dan.

Tvoje pismo si naslovila kot prošnjo za za pomoč pri vključevanju v NSIOS. Če kaj ne razumem potem to ne razumem. Po vsej tej vojni si še zmerom želiš njihove družbe? Spoštovana Elena, ta združba dokler jo vodi g. Šuštaršič in še tri do pet posameznikov, te ni vredna. Če si si prebrala predlog statuta nastajajočega NSIOS (spletna stran MED.OVERNET)si lahko videla, da se g. Šušteršič pripravlja na ustoličenje invalidskega Luja 14.”INVALIDI SLOVENIJE TO SEM JAZ”. Skoraj vsa glasovalna večina bo z glavo dol in roko gor to izglasovala. Razlog je preprost. Vsi upajo, da bodo zadržali nujne prihajajoče spremembe in si še naprej delili denar “prosto po Prešernu”. Ali si lahko zamisliš bilo katerega zemljana, ki bi do smrti dobil vsako leto cca 400 mil.Sit ne da bi mu bilo posebej težko opravičiti še tako malomarno in nekoristno uporabo in si pri tem želel to spremeniti? Ali bi si mogoče ti žaželela spremembe, če bi ti še plačali, da imaš lahko na razpolago počitniški dom vse leto kot smo gledali na TV.(g.Šušteršič in “Dva Topola v Izoli). Ne se hecat. Sprememba bo prišla od zunaj ali pa je ne bo. Članstvo v takšni združbi je mora in ne čast. Nivo seans, ali sestankov kot jim pravijo je “PODEN OD PODNA”. V skoraj letu dni sodelovanja nisem slišal drugega kot kako je treba zrušiti ministra Drobniča, poslanca Brenčiča, z referendumom preprečiti lastninsko preoblikovanje Loterije Slovenije ipd. Zvezda stalnica pa je bedeti, da FIHO slučajno ne bi spremenil delitvega razmerja med posameznimi največjimi invalidskimi orga nizacijami. Prav nič ni govora o programih, sodelovanju, izmenjavi izkušenj ipd. V NSIOS sem prišel po pomoč stroke in ne odstavljat ministre, poslance in ne vem kaj še. Pridobitev denarja na podlagi strokovno pripravljenih in izvedenih programov naj bi bila samo logična posledica delovanja vsake upravičenke in FIHO-a kot takega. Toda tega ni. Nekoč nekje, ne vem več kje, se je zakoličilo sedanje delitveno razmerje med največjimi uporabnicami denarja FIHO in od tedaj dalje gre samo še za ideksacijo. Programi, mesebojna solidarnost, smotrnost, upravičenost ne zanima prav nobenega. V nekontrolirani prav paranojični obliki izbruhne na dan samo, ko so pojavi novi upravičenec do sredstev FIHO. Tu ni važno ali je to Zveza društev Invalid ali gorska reševalna služba. TA NOVI BOBO VZELI NEKAJ KAR JE NAŠE IN SAMO NAŠE. Dežujejo predlogi, naj se na resornih ministrstvih za vsako ceno doseže prepoved izdajanja odločb novim invalidskim in humanitarnim organizacijam. Takšni predlogi iz čistega oportunizma dobivajo večinsko podporo. Elena prositi skoraj na kolenih, da te sprejmejo v tako združbo je ponižanje brez primere. Znotraj ti ne bo prav nič bolje kot zunaj, če ne pride do vsebinskih sprememb. Toda 3,2 milijarde Sit je ogromen kup denarja če z njim praktično prosto razpolagaš. Tu se najde zadosti tako za lobiste kot za lobirance. Toda dajmo se presenetiti. Do tedaj pa glavo pokonci. Življenje je prelepo in prekratko, da bi se obremenjevali z paranoiki ala g. Šušteršič.

Strašek Karol

Živeti je tudi treba. In od idej in pokončnosti se bolj na tanko piska.

Me malo moti, ker za gospoda prezidenta pišete, da je paranoik, pa psihično….

Tip dobro ve kaj hoče in kaj dela.
GRABITI HOČE, zase in za svoje lakaje.
Tako ali drugače mu dosti ostane v žepu.
Pa tudi slast oblasti. Da si bog in batina.
Da odločaš o življenju in životarjenju.
Da vso bedo človeško pelješ scat kadar se ti zahoče.

To je občutek!
Ti kar nonstop prihaja.

Ta vaš Drobnič ima sam težave. Morda se pripravlja vlada na njegovo menjavo, kot se bere na netu. In menda da je zaradi tega zgubil živce, ko ga je novinarja neposredno vprašala, če ga bodo menjali.

Res je da je potrebna pomoč od zunaj.
Res pa je, da se bomo še načakali.

A res mislite, da si z resnico, argumenti, pravico… kaj lahko pomagate??

Zaleže le medijsko ustvarjanje krizne situacije, da bi pol premier moral potegniti odločen rez.
Zardi javnosti, ne pa zaradi vašega prav ali pravice.

Morda bi stvar prenesli v EU, v Strasburg.
Tožiti državo pred sodiščem EU za človeške pravice al slično.

Torej, ven iz tega kurnika, v EU.

Drobniča naj kar zamenjajo. On ni nič dobrega naredil za socialo. Prej obratno.

Ali se strinjate, da bi morale biti plače funkcionarjev v invalidskih organizacijah javne?
Prispeval/a: Anonymous dne sreda, februar 15 2006 @ 12:14 CET
SIOS oz. NSIOS je ravnokar izdelal letni finančni plan: tajnik g. Štefan Kušar prejema netto plače 380.000 SIT mesečno, kar seveda najvrjetneje ni vse, saj se mu dodaja še razni dodatki, dnevnice, potni stroški, prevajanje… Samo za njegovo plačo gre 11.000.000 SIT letno. G. Borut Pogačnik prejema tudi nekaj podobnega kot tiskovni predstavnik, vendar gre iz SIOS-a polovica, druga polovica pa kar iz Invalidskega foruma Slovenije. Ni čudno, da je to društvo letos prejelo 12.000.000 SIT za delovanje in le 5.000.000 SIT za programe, kar je povsem nelogično in seveda v nasprotju s pravili in merili FIHO. Pa komu to mar!

INVALIDOM – KRIV SEM

sobota, marec 04 2006 @ 23:22 CET
Piše: Anonymous
Ogledov: 8
INVALIDOM – KRIV SEM

Kriv sem, da sem malih nog moral od doma,
Kriv sem, da obolevam za amiotrophio spinalis (mišično obolenje),
Kriv sem, da ne vem kaj je družina,
Kriv sem, da rabim tujo fizično pomoč in asistenco,

Kriv sem, da moram jesti, piti, se obleči,
Kriv sem, da imam sanje in želje,
Kriv sem, da hočem biti človek in ne ubogi invalid,
Kriv sem, da ne maram hudobnih invalidov, ki prodajajo svojo ubogost,
Kriv sem, da imam svoje osebno mišljenje in dostojanstvo,
Kriv sem, da ne sprejemam koncepta vsiljene družbene dvolične pomoči,
Kriv sem, da ne maram diskriminacije in odvisnosti od ljudi, ki se te lastijo zaradi hendikepa,
Kriv sem, da sem rad med pozitivnimi ljudmi,
Kriv sem, da verjamem v dobre ljudi in prijateljstvo,
Kriv sem, da znam povedati naravnost kar mislim,
Kriv sem, da ne maram hinavščine in dvoličnosti,
Kriv sem, da ne morem ostati tiho, če vidim krivico,
Kriv sem, da zaznavam slabe namere nekaterih ljudi,
Kriv sem, da ljubim osebo s katero ne morem biti skupaj,
Kriv sem, da imam rad naravo, glazbo, živali,
Kriv sem, da rad vsakemu pomagam in ne znam sebi,
Kriv sem, da ne maram laži,

in

nenazdnje za vse sem kriv, jaz Raf, ker hočem ostati živ.

Odločbe – Informacije javnega značaja

Datum: 25.01.2006
Naslov: Društvo YHD zoper molk Fundacije FIHO
Številka: 021-81/2005/23
Kategorija: Poslovna skrivnost, Osebni podatek
Status: Delno odobreno

Datum: 25.01. 2006
Številka: 021-81/2005/23

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju Pooblaščenec) po informacijski pooblaščenki Nataši Pirc Musar, izdaja na podlagi 3. in 4. odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 24/03 in 61/05 v nadaljevanju ZDIJZ) ter 247. člena in 3. odst. 255. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 80/99 s spremembami, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi YHD – Društva za teorijo in kulturo hendikepa, Neubergerjeva 7, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju prosilec), z dne 22.7.2005, zoper molk FIHO Fundacije za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij Republike Slovenije, Stegne 21c, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), v zadevi odobritve informacij javnega značaja naslednjo

ODLOČBO:

1. Pritožbi zaradi molka se delno ugodi in zahtevi prosilca se delno ugodi.
2. Organ je dolžan prosilcu v roku 15 dni od prejema te odločbe v obliki fotokopij dostaviti naslednje dokumente:
• Obrazci FIHO-1 z razčlenjenimi programi, finančnimi poročili in investicijami v osnovna sredstva ter njihovo vzdrževanje za:
o Društvo za multiplo sklerozo za leti 2003 in 2005,
o Društvo distrofikov za leta 1998, 1999, 2000, 2001, 2002, 2004 in 2005,
o Društvo študentov invalidov za leta 1998, 2001, 2002, 2003, 2004 in 2005,
o Zveza društev gluhih in naglušnih za leta 1998, 2000 in 2004,
o Zveza paraplegikov od leta 1998 do leta 2005,
o Zveza društev slepih in slabovidnih za leta 1998, 2000, 2001, 2002, 2003 in 2005,
• Dokument, ki je podlaga za sklenitev aneksa za odobritev investicije 450.000.000 SIT Zveze paraplegikov Slovenije za leto 2005 (Zapisnik 14. seje Sveta fundacije za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij v RS, št. 100/14-zap/2005, z dne 28.2.2005),
tako, da izloči:
– imena in priimke izvajalcev programov, stopnjo izobrazbe ter naslov (točka 7. “Izvajalci programa”, razčlenitve posameznega programa) in druge osebne podatke (primeroma osebna imena, datume rojstva in naslove stalnih oziroma začasnih prebivališč).
– v finančno ovrednotenem letnem delovnem programu, rubrika A. “Viri prihodkov”, točke:
o A.5. članarine
o A.6. donacije
o A.7. sponzorji
o A.8. lastni prihodki.
o A.9. drugi prihodki
3. Zahtevi za plačilo stroškov tolmačenja in pravnega zastopanja se zavrneta.

OBRAZLOŽITEV:

Prosilec je na organ dne 20.5.2005 naslovil zahtevo za vpogled v informacije javnega značaja. Zaradi molka organa je dne 23.6.2005 na Pooblaščenca naslovil pritožbo. Prosilec se je želel seznaniti z dokumentacijo prijav na javni razpis organa posameznih invalidskih organizacij, ki so kandidirale za dodelitev sredstev za izbrana pretekla leta, ter dokumentacijo, na podlagi katere je komisija organa za dodeljevanje sredstev invalidskim organizacijam Zvezi paraplegikov Slovenije dodelila 450.000.000 SIT iz naslova presežkov v letu 2004.

Za dan 6.7.2005 je Pooblaščenec za razjasnitev zahteve in vpogled v nesporne informacije razpisal sestanek na sedežu organa, ki so se ga udeležili predstavniki organa in prosilec. Prosilec je na sestanku razširil zahtevo še za tri dokumente: (1) bilanca za leto 2004, (2) evalvacijska raziskava FDV in (3) zaključno poročilo evalvacijske raziskave s prilogami le za invalidske organizacije. Organ je navedene tri dokumente prosilcu tudi dostavil. Glede prvotne zahteve pa je prosilec zahtevo skrčil na naslednje organizacije:
– Društvo za multiplo sklerozo za leta 2003 in 2005;
– Društvo distrofikov Slovenije za vsa leta od 1998;
– Društvo študentov invalidov za vsa leta od leta 1998;
– Zveza društev gluhih in naglušnih za leta 1998, 2000 in 2004;
– Zveza paraplegikov Slovenije za vsa leta od 1998;
– Zveza društev slepih in slabovidnih za vsa leta od 1998.

Prosilec je za omenjene organizacije zahtevo skrčil na obrazec FIHO-1, z razčlenitvijo programov in finančnimi poročili ter investicijami, osnovna sredstva in njihovo vzdrževanje.
Glede dodelitve sredstev Zvezi paraplegikov Slovenije 450.000.000 SIT v letu 2004, pa je prosilec zahteval:
– pogodbo med organom in Zvezo paraplegikov Slovenije iz leta 2005 za presežke iz leta 2004,
– zapisnike seje sveta organa, kjer je bila obravnavana dodelitev 450.000.000 SIT.

Za zahtevani informaciji se je organ zavezal, da ju bo prosilcu posredoval v roku 15 dni.

Prosilec je Pooblaščenca dne 7.9.2005 z dopisom obvestil, da v roku, določenem na sestanku dne 6.7.2005, ni prejel nobenih informacij. Prejel je le dopis organa o zadržanju izročitve dokumentacije na podlagi vlog invalidskih organizacij (Društvo distrofikov Slovenije, Zveza paraplegikov Slovenije in Zveza gluhih in naglušnih Slovenije), ki so zahtevale, da organ zaprošenih informacij ne izroči. V vlogah so stranski intervenienti poudarili, da izročitvi informacij nasprotujejo, ker štejejo, da prosilec zahteva dokumentacijo in ne informacij ter zato, ker dokumenti vsebujejo osebne podatke, poslovne skrivnosti, avtorska dela, morda pa tudi arhivske podatke. Organ je zato izročanje dokumentacije prosilcu v skladu z določbami ZUP na podlagi uradnega zaznamka z dne 6.7.2005 zadržal.

Prosilec je dne 27.9.2005 na Pooblaščenca naslovil ponovno pritožbo zaradi molka organa. Poudaril je, da o nobenem od njegovih zahtevkov še ni bilo odločeno, prav tako pa od sestanka dne 6.7.2005 ni prejel dodatnih informacij. Organ je prosilca zgolj seznanil z zahtevo stranskih intervenientov, prejemnikov sredstev organa, ki nasprotujejo razkrivanju informacij, ter predlagal, da o zadevi v skladu s 3. odstavkom 255. člena ZUP odloči Pooblaščenec. Prosilec je poudaril, da meni, da gre za dokumentacijo v neposredni zvezi z javnim razpisom za javna sredstva – za dokumente, ki so stvarna podlaga za dodeljevanje javnih sredstev, ki se prek javne fundacije dodeljujejo invalidskim organizacijam. Ta imajo celo položaj društev v javnem interesu, prav zaradi javne koristi njihovih programov. Prosilec je tudi navedel, da je nepomembno, da med njim in navedenimi društvi prihaja do konkurence ter, da tudi ni pomembno, če bi navedeni dokumenti vsebovali osebne podatke društva, njegove poslovne skrivnosti ali avtorske pravice, saj so organu posredovani na javnem razpisu za pridobitev javnih sredstev, v ta namen pa naj bi vsak kandidat konkludentno sam pristal na javnost informacij. Skladno s 142. členom ZUP je zato predlagal posebno obravnavo ter še enkrat poudaril, da želi pridobiti vpogled v informacije, ki kažejo na razdeljevanje javnih sredstev organa v posameznih letih določenim invalidskim organizacijam, ki kot društva delujejo v javnem interesu. Opozoril je še, da ne zahteva podatkov o rojstnih datumih oseb ali drugih osebnih podatkov, ki naj bi jih vsebovala zahtevana dokumentacija, ter zato predlagal uporabo instituta delnega dostopa. Glede poslovne skrivnosti je opozoril, da v konkretnem primeru institut varstva poslovne skrivnosti po Zakonu o gospodarskih družbah (UL RS, št. 30/93 z dopolnitvami, v nadaljevanju ZGD) ni uporaben, saj društva niso gospodarske družbe, ampak nepridobitne organizacije, v danem primeru celo društva, ki delujejo v javnem interesu. Konkurence med društvi, ki na javnem razpisu kandidirajo za javno financiranje javno zaželenih posebnih programov ni, saj naj bi vsa društva zasledovala iste cilje. Pri tem je prosilec posebej poudaril, da imajo nekatera društva privilegiran položaj zaradi prevladujoče udeležbe svojih predstavnikov v organu in naj bi tako prejemale več sredstev na podlagi neobjektivnih kriterijev. Prav tako je menil, da ni nobene potrebe po varstvu poslovne skrivnosti, potem ko so javni razpisi oz. roki za prijavo na njih zaključeni. Ti podatki bi namreč morali biti vedno na voljo najmanj vsem tistim, ki bi imeli pravni interes za izpodbijanje sklepov organa o dodelitvi sredstev. Prosilec je še enkrat opozoril na 3. odstavek 6. člena ZDIJZ in dodal, da je poslovna skrivnost o tem, kako je nekdo pridobival javna sredstva, contradictio in adiecto. Glede avtorskega dela je prosilec zapisal, da izpolnjevanje obrazcev za udeležbo na javnih razpisih ne pomeni avtorskega dela, prav tako tudi vsebina programov oz. dejavnosti javnega pomena, ki se predlagajo za financiranje iz javnih sredstev in, ki se izvajajo v javnem interesu, nima značaja zasebne premoženjske in/ali moralne pravice. Vsakdo ima namreč pravico, da se seznani, na kakšni podlagi, kako in zakaj se v javnem interesu trošijo javna sredstva.

Na sestanku med Pooblaščencem in organom dne 7.10.2005 je v.d. direktorja organa mag. Janez Jug dodatno predstavil vsebino vloge stranskih intervenientov ter pojasnil, da je organ prav zato ustavil izročitev informacij, dogovorjeno dne 6.7.2005. Pooblaščenec je sklenil, da bo za potrebe razjasnitve razpisal nov ogled, na katerega bo povabil vse stranske interveniente, predstavnike organa in prosilca.

Pooblaščenec je dne 25.10.2005 v prostorih organa opravil ponovni ogled, na katerem so bili prisotni predstavniki Pooblaščenca, prosilca, organa, vseh stranskih intervenientov ter njihove pooblaščene odvetniške družbe. Pooblaščenec je vsem društvom (Društvo za multiplo sklerozo, Društvo distrofikov, Društvo študentov invalidov, Zveza društev gluhih in naglušnih, Zveza paraplegikov Slovenije, Zveza društev slepih in slabovidnih) v postopku priznal status stranskega intervenienta, saj so izkazali, da varujejo svoje pravne koristi z vstopom v postopek. Stranski intervenienti so navedli, da ni povsem jasno, kaj prosilec zahteva; informacije ali dokumentacijo. Predstavnik Zveze društev gluhih in naglušnih, je navedel, da programi društev vsebujejo “know-how”, da so izjemnega pomena za delo z uporabniki, plod znanja društva ter avtorsko zaščiteni, v njih pa so imena avtorjev, imena raznih društev, imena in izobrazba izvajalcev, programi pa so vezani tudi na etične norme, ki bi ob razkritju posegale v osebno intimo invalidov. Stranski intervenienti so pojasnili, da sicer ne oporekajo javnosti podatkov o dodeljenih finančnih sredstvih, zavezali pa so se še, da bodo naknadno dostavili vlogo, ki bo podrobno pojasnila njihova stališča. Predstavnik Zveze paraplegikov je poudaril, da so programi plod znanja društva, v njih so sodelovali različni avtorji in različna društva, sama Zveza društev pa jih na koncu kompletira in vloži zaprosilo za financiranje. Pooblaščenec organa je opozoril, da v obrazcih FIHO 1 niso le finančni podatki posameznih financiranih programov, ampak celotni finančni podatki Zveze društev paraplegikov, torej tudi finančni del, ki ga ne financira organ. Predstavnik društva distrofikov je navedel, da je namen prosilca zloraba podatkov in sramotenje drugih društev. Da je protest stranskih intervenientov upravičen, je utemeljil tudi z dejstvom, da je prosilec dokumentacijo o zatrjevanih nepravilnostih Zveze paraplegikov Slovenije predal v preiskavo Komisiji RS za preprečevanje korupcije. Predstavnik Društva distrofikov je dodal, da gre v primeru zahteve prosilca za blatenje, destrukcijo in manipuliranje s podatki, za kar naj bi prosilec izkoriščal tudi različne državne in druge institucije. Glede pogodbe med organom in Zvezo paraplegikov iz leta 2005 za presežke iz leta 2004 je pooblaščenec organa navedel, da gre za presežek sredstev iz leta 2004 po zaključnem računu, pooblaščenec prosilca, pa je pojasnilu nasprotoval in poudaril, da je prosilec zahteval informacije o vseh medsebojnih obveznostih organa in Zveze paraplegikov Slovenije v zadevi in da letnica in naslov dokumenta nista bistvena.

Tolmač znakovnega jezika je Pooblaščencu dne 2.11.2005 dostavil račun za tolmačenje gluhi osebi, predstavniku Zveze društev gluhih in naglušnih na ogledu, opravljenem dne 25.10.2005, v višini 6.120,00 SIT.

Stranski intervenienti so nato dne 28.10.2005 in 2.11.2005 na Pooblaščenca vložili skupno vlogo (1. Društva distrofikov Slovenije, Linhartova 1/III, Ljubljana; 2. Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije, Drenikova 24, Ljubljana; 3. Zveze paraplegikov Slovenije, Štihova 14, Ljubljana; 4. Društva študentov invalidov Slovenije, Kardeljeva ploščad 5, Ljubljana; 5. Združenja multiple skleroze Slovenije, Maroltova 14, Ljubljana). V vlogi so podrobneje pojasnili, da se zahteva prosilca nanaša na vsebino, na kateri imajo stranski intervenienti avtorsko pravico v smislu Zakona o avtorski in sorodnih pravicah (UL RS, št. 94/04, v nadaljevanju ZASP). Zahtevane informacije naj bi obsegale tudi osebne podatke izvajalcev programov (lahko pa tudi uporabnikov oz. članov društev, v kolikor ti nastopajo v vlogi izvajalca), prav tako pa tudi poslovne skrivnosti posameznih stranskih intervenientov. Osebne podatke naj bi predstavljala zlasti imena, priimki, naslovi, rojstni podatki in drugi osebni podatki, ki so del zahtevanih programov. Po navedbi stranskih intervenientov se zahteva po informacijah nanaša na “dokumentacijo” in ne na samo “informacijo”, ZDIJZ pa naj bi omogočal zahtevati informacijo in ne dokumentacije, kar naj bi izhajalo iz 2. odst. 5. člena ZDIJZ. Namen ZDIJZ je v dostopnosti informacij in ne dokumentacije. Zato lahko prosilec zahteva le določeno informacijo, organ pa naj nato presodi kje, oziroma v katerih dokumentih je informacija vsebovana. Takšno stališče izhaja tudi iz 12., 13. in 14. člena ZDIJZ. Zahtevane informacije vsebujejo podatke o virih financiranja stranskih intervenientov, članarinah, sponzorjih, izvajalcih in podobnem, kar vse predstavlja poslovno skrivnost po 2. odstavku 39. ZGD. Stranski intervenienti in prosilec so v celoti konkurenčni, saj kandidirajo na istih razpisih, ukvarjajo pa se tudi z enako dejavnostjo. Prosilec bi tako lahko prišel tudi do programov, s katerimi bi stranskim intervenientom v postopkih dodeljevanja sredstev konkuriral. Glede arhivskih podatkov so stranski intervenienti zatrdili, da morajo, v kolikor je zahtevana dokumentacija že arhivirana, opozoriti na določbo 2. odst. 4. člena ZDIJZ, po kateri arhivski podatki v smislu ZDIJZ niso podatki javnega značaja. Glede avtorskih pravic pa so poudarili, da predstavljajo programi po vsebini avtorsko delo ter, da gre v tem primeru prosilcu glede navedenih podatkov le pravica do vpogleda v dokumentacijo, ne pa tudi do njegove izročitve.

Pooblaščenec je dne 14.11.2005 od organa prevzel prvi del celotne dokumentacije, dne 19.1.2006 pa mu je organ izročil še preostali del dokumentacije, ki jo zahteva prosilec.

Prosilec je dne 10.1.2006 v dopisu Pooblaščencu sporočil utesnitev svoje zahteve. Odrekel se je zahtevi po vpogledu v dokumentacijo Zveze društev slepih in slabovidnih za leti 1999 in 2004, Društva distrofikov Slovenije za leto 2003 ter Društva študentov invalidov za leti 1999 in 2000.

Pritožba je delno utemeljena.

1. Pojem informacije javnega značaja
ZDIJZ ureja postopek, ki vsakomur omogoča prost dostop in ponovno uporabo informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb. Posega v širok spekter delovanja javnega sektorja, ne samo v delu, ko med zavezance zajema širok krog organov javnega sektorja (ne le državne uprave), ki morajo na prvi stopnji slediti določilom zakona, temveč tudi v segmentu same definicije informacije javnega značaja. ZDIJZ predstavlja konkretizacijo ustavne pravice dostopa do informacij javnega značaja opredeljene v 2. odst. 39. členu Ustave RS (UL RS, št. 33/91-I s spremembami). ZDIJZ v 1. in 2. odstavku 5. člena prost dostop do informacij omogoča vsakomur ne glede na pravni interes. Namen ZDIJZ, ki izhaja iz 2. člena, je zagotoviti javnost in odprtost delovanja organov ter omogočiti uresničevanje pravice posameznikov in pravnih oseb, da pridobijo informacije, pri čemer si morajo organi za uresničitev tega namena prizadevati, da dosežejo čim večjo obveščenost javnosti o svojem delu. Načelo prostega dostopa pomeni tudi, da so vse informacije vseh zavezancev dostopne vsakomur, organ torej nosi dokazno breme, da so določene informacije izvzete iz prostega dostopa, in sicer zato, ker sploh ne gre za informacijo javnega značaja, ali pa sicer gre, vendar se dostop zaradi ene od zakonsko opredeljenih izjem po 6. členu ZDIJZ lahko zavrne. Ključnega pomena je zagotovitev nadzora javnosti, ki mora imeti možnost nadzorovati pravilnost delovanja celotnega javnega sektorja. Da je prav nadzorna funkcija pravice do informacij javnega značaja ena od najpomembnejših funkcij, navajajo tudi avtorji Komentarja Zakona o dostopu do informacij javnega značaja. Cit.: ”Druga pomembna funkcija pravice do dostopa do informacij je v tem, da omogoča državljanom nadzor nad delom javne uprave.” (Komentar Zakona o dostopu do informacij javnega značaja, Inštitut za javno upravo pri Pravni fakulteti v Ljubljani, Ljubljana 2005, str. 72; v nadaljevanju Komentar ZDIJZ).

Informacija javnega značaja je po določilu 1. odst. 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva, ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. ZDIJZ opredeljuje tri osnovne materialne kriterije za opredelitev informacije javnega značaja: (a) informacija mora izvirati iz delovnega področja organa; (b) organ mora z njo razpolagati; (c) nahajati se mora v neki materializirani obliki.

Prosilec zahteva dokumentacijo prijav invalidskih organizacij na razpis za sofinanciranje sredstev, ki ga vsakoletno razpiše organ, oziroma konkretno obrazce FIHO-1, z razčlenitvijo programov in finančnih poročil ter investicij v osnovna sredstva in vzdrževanje. Informacije, ki jih prosilec zahteva, se, kot izhaja iz vlog prosilca, organa in stranskih intervenientov ter iz ugotovitev ogleda Pooblaščenca, nahajajo v obliki dokumentov (dokumentacije) v pisni obliki ter so v posesti organa. Izpolnjeni so torej vsi trije kriteriji, potrebni za opredelitev informacije javnega značaja.
Pooblaščenec mora uvodoma zavrniti še ugovor stranskih intervenientov, da je potrebno zahtevo zavreči, saj naj bi se ta nanašala na dokumentacijo in ne na informacije (5., 12., 13. in 14. člen ZDIJZ). Razločevanje med “dokumentacijo” in “informacijo” je brezpredmetno. Kakor izhaja iz definicije informacije javnega značaja, ki jo podaja 1. odst. 4. člena ZDIJZ, je “dokumentacija” zgolj množinska oblika “dokumenta”, ki je nadalje zgolj ena od pojavnih oblik “informacije” (primerjaj 1. odst. 4. člena ZDIJZ). Gre za materializirano obliko informacije, ki jih ZDIJZ našteva zgolj primeroma, pri tem pa uporablja skupni izraz dokument (podrobneje Komentar ZDIJZ str. 83). Definicija, kot poudarjajo avtorji Komentarja ZDIJZ, ni izključujoča, saj bo razvoj informacijske tehnologije brez dvoma prinesel vrsto novih oblik “dokumentov” kot nosilcev informacij. Povedano strnjeno, s tem ko prosilec zahteva informacije, slednje zahteva v vseh njihovih potencialnih pojavnih oblikah, v tem primeru torej v obliki “dokumentov”.

2. Načelo odprtosti delovanja javnih organov
Za uresničevanje namena ZDIJZ (2. člen), torej zagotavljanja javnosti in odprtosti delovanja javnih organov ter omogočanja uresničevanja pravic posameznikov in pravnih oseb, da pridobijo informacije, si morajo organi prizadevati, da dosežejo čim večjo obveščenost javnosti o svojem delovanju. Delovanje in odločanje javnih oblasti mora biti oprto tudi na posameznike (državljane), ki lahko pridobivajo vse javne informacije o delu oblasti in sodelujejo pri sprejemanju njenih odločitev. Načelo odprtosti torej predstavlja javnost delovanja javnih oblasti, zagotavljanje informacij o delu javnih oblasti in pravico do dostopa do dokumentov. Pomemben je tudi politični nadzor javnosti, saj pravica dostopa do informacij pospešuje bolj učinkovito, uspešno, ekonomično in odgovorno delovanje javnih organov ter splošni nadzor javnosti nad njihovim delom. Vsak posamezni javni uslužbenec dela bolj strokovno in učinkovito, če se zaveda, da je vsako njegovo dejanje (lahko) predmet kontrole javnosti (doktorska disertacija dr. Urške Prepeluh, Pravica dostopa do informacij javnega značaja, Ljubljana, 2004, str. 23, v nadaljevanju doktorska disertacija). Nadzor nad pravilnostjo odločitev javnih oblasti, nad spoštovanjem pravnih pravil ter spoštovanjem pravnega reda prispeva k potrjevanju legitimnosti javne administracije kot servisa javnosti. Takšen uvid omogoča politični nadzor in zato preprečuje zlorabe in nepravilnosti pri delu organov. S tem javna oblast ohranja integriteto. Dostop javnosti do informacij je v interesu javnih oblasti samih, saj jim omogoča vzpostavitev komunikacije in tesnejšega razmerja med državo in posameznikom ter s tem krepitev javnega zaupanja. Načelo odprtosti poudarja dve funkciji pravice do informacij javnega značaja – demokratično in nadzorno. Demokratična funkcija služi večji udeležbi državljanov v politiki in izhaja iz teorije deliberativne demokracije, ki poudarja, da odprtost delovanja javnih oblasti ni omejena le na različne oblike parlamentarnega odločanja, temveč vključuje tudi neposredno sodelovanja državljanov pri sprejemanju predpisov in političnih odločitev (Komentar ZDIJZ, str. 72). Funkcija nadzora pa omogoča državljanom nadzor nad delom javne uprave ter nad porabo proračunskih sredstev, kar preprečuje slabo upravljanje, zlorabo oblasti in korupcijo.

3. Pravna narava, položaj in delovanje organa
Zakon o lastninskem preoblikovanju Loterije Slovenije (UL RS, št. 44/96 in 47/97, v nadaljevanju ZLPLS) v 8. členu ustanavlja Fundacijo za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij v Republiki Sloveniji (organ) in Fundacijo za financiranje športnih organizacij v Republiki Sloveniji (v nadaljevanju FŠO) kot pravni osebi javnega prava. V 11. členu ZLPLS določa, da Svet fundacije sprejema pravila in druge splošne akte fundacije, določa finančni načrt in sprejema zaključni račun, določa merila in pogoje za uporabo sredstev fundacije za posamezne namene, odloča o razporejanju sredstev na posamezne uporabnike in opravlja druge, z zakonom ali z aktom o ustanovitvi oziroma s pravili fundacije določene zadeve. K pravilom fundacije daje soglasje Državni zbor Republike Slovenije. ZLPLS v 14. členu določa še, da fundacija sredstva uporablja izključno za financiranje invalidskih in humanitarnih in sicer v skladu s Pravilnikom o merilih in pogojih za uporabo sredstev FIHO v Republiki Sloveniji (UL RS št. 92/98 in 45/05, v nadaljevanju Pravilnik FIHO), ki ga sprejme svet fundacije. K pravilniku je podal soglasje Državni zbor Republike Slovenije.

Na podlagi 8. čl. ZLPLS sprejet Odlok o ustanovitvi fundacije za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij v RS ( UL RS, št. 9/360 v nadaljevanju Odlok FIHO) v 2. členu določa, da je ustanovitelj fundacije (organ) Republika Slovenija, v 8. členu pa, da se fundacija ustanovi za trajne in splošno koristne namene pri financiranju dejavnosti invalidskih in humanitarnih organizacij na celotnem območju Republike Slovenije, da je fundacija nepridobitna, njeno delo pa javno. Osnovno dejavnost fundacije opredeljuje 10. člen: Osnovna dejavnost fundacije, s katero bo uresničevala svoj namen, je financiranje oziroma sofinanciranje:
a) izvajanja posebnih programov in storitev invalidskih organizacij oziroma programov humanitarnih organizacij za reševanje socialnih stisk in težav oziroma reševanje socialnih potreb posameznikov,
b) delovanja invalidskih oziroma humanitarnih organizacij,
c) naložb v osnovna sredstva invalidskih oziroma humanitarnih organizacij ter njihovo vzdrževanje.
Odlok FIHO v 16. členu določa še, da fundacija (organ) sredstva za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij uporablja v skladu s Pravilnikom FIHO.
Pravilnik FIHO natančno določa načela za financiranje, pogoje in merila, razmerja med sredstvi, ki se razporejajo na invalidske in humanitarne organizacije, druga razmerja in kriterije za uporabo sredstev fundacije za posamezne namene ter postopek razporeditve sredstev. Pogoje za financiranje invalidskih ali humanitarnih organizacij opredeljuje 8. člen Pravilnika FIHO, ki določa, da morajo organizacije (med drugim) izpolnjevati tudi naslednje pogoje: (1) da izvajajo najmanj en posebni socialni program ali program nacionalnega pomena za funkcionalno, socialno ali zdravstveno ogrožene posameznike s celotnega območja države, (2) da se iste dejavnosti v celoti ne izvajajo v okviru javne službe, (3) da imajo v skladu s 14. členom Pravilnika FIHO izdelan “finančno ovrednoten letni delovni program” za naslednje koledarsko leto, iz katerega so razvidni delovanje (poslovanje in posebne aktivnosti), programi in storitve in naložbe v osnovna sredstva organizacije ter njihovo vzdrževanje.

Pooblaščenec na tem mestu ugotavlja, da iz navedenih predpisov očitno izhaja, da je izdelan “finančno ovrednoten letni delovni program”, iz katerega so razvidni: (1) delovanje, (2) programi in storitve in (3) naložbe v osnovna sredstva; ključni pogoj, da organ sofinancira invalidske ali humanitarne organizacije.

9. člen Pravilnika FIHO določa merila, ki se uporabljajo pri ocenjevanju finančno ovrednotenih letnih delovnih programov za dodelitev sredstev:
a) skupna splošna merila so: racionalnost, smotrnost, učinkovitost, ekonomičnost ter vzajemnost in solidarnost;
b) skupna merila, ki se upoštevajo za posebne socialne programe invalidskih organizacij ter programe in storitve humanitarnih organizacij so (med drugim):
1. programsko pokrivanje območja Republike Slovenije,
2. programsko pokrivanje potreb ciljne populacije,
3. dosežena raven socialne varnosti uporabnikov storitev s strani države, lokalne skupnosti in zavarovalnic,
4. pokritost ciljne skupine s programi drugih humanitarnih ali invalidskih organizacij,
5. upoštevanje nacionalnih programov pri predlaganih projektih;
c) poleg skupnih meril se za posebne socialne programe invalidskih organizacij upoštevajo še naslednja merila:
1. stopnja uveljavitve človekovih pravic invalidov,
2. pomembnost posameznega posebnega socialnega programa za uresničevanje nalog iz 2., 5., 6. in 7. točke prvega odstavka 10. člena zakona, ki ureja invalidske organizacije,
3. število uporabnikov posebnega socialnega programa in stopnja njihove invalidnosti,
4. število in obseg aktivnosti v posameznem posebnem socialnem programu,
5. izvajalci (posebna znanja, veščine, kdo je izvajalec),
6. socialni položaj uporabnika in potreba po njegovi psihosocialni rehabilitaciji,
7. dodatni posebni stroški (razvoj, oprema, osebna pomoč, osveščanje ipd.), temelječi na invalidnosti uporabnikov,
8. druženje s sebi enakimi zaradi uveljavljanja skupnih interesov, ki temeljijo na isti vrsti invalidnosti.
Pravilnik FIHO navaja tudi merila za dodelitev naložb v osnovna sredstva:
f) za naložbe v osnovna sredstva ter njihovo vzdrževanje v invalidskih in humanitarnih organizacijah se upoštevajo naslednja merila:
1. prostorski pogoji za dejavnost: posebni socialni programi, programi in storitve, delovanje,
2. opremljenost prostorov in drugih objektov za delovanje organizacije,
3. izkazana dejanska utemeljenost predlogov za naložbe v osnovna sredstva ter njihovo vzdrževanje,
4. dejanski vpliv naložbe na omogočanje in uspešnost izvajanja dejavnosti organizacije,
5. delež zagotovljenih lastnih in drugih virov za predvidene naložbe.
Postopek razporeditve sredstev se izvede (12. člen Pravilnika FIHO) z javnim razpisom, ki ga organ objavi v Uradnem listu in pozove invalidske in humanitarne organizacije, da kandidirajo s finančno ovrednotenimi letnimi delovnimi programi.
Finančno ovrednoteni letni delovni program je pomensko definiran v 14. členu Pravilnika FIHO. Zajema enega ali več namenskih programskih sklopov, za katerega se navedejo številčni in vsebinski podatki ter priloge, in sicer za:
1. programe in storitve: Invalidske in humanitarne organizacije razčlenijo svoje programe in storitve tako, da so iz njih razvidni nameni in cilji, uporabniki programov in storitev ter njihov obseg, kriteriji za opredelitev upravičenosti, njihovi izvajalci, vsebina, aktivnosti oziroma naloge, način njihovega izvajanja, časovni obseg oziroma trajanje, finančna vrednost ter način ugotavljanja učinkovitosti in uspešnosti,
2. delovanje: Pri dejavnosti invalidske in humanitarne organizacije prikažejo: administrativno in drugo redno poslovanje, uporabo in sprotno vzdrževanje opreme in prostorov, stroške dela, organizacijsko delovanje, sodelovanje in povezovanje s sorodnimi organizacijami in institucijami, načrtovanje novih potreb in raziskav, razvoj poizkusnih dejavnosti, obveščanje članstva in javnosti. Pri tem posredujejo tudi podatke o prostorih in opremi, kadrih, članstvu, društvih oziroma organizacijskih enotah, ki delujejo v okviru organizacije in prejetih sredstvih FIHO iz preteklega letnega obdobja,
3. naložbe v osnovna sredstva ter njihovo vzdrževanje:
a) nakup opreme: predračun, tehnični opis s prospektom ali skico,
b) pripravljalna dela za naložbe v objekte in zemljišča: elaborat o socialni in ekonomski upravičenosti zaradi izdelave tehnične in druge dokumentacije,
c) investiranje v objekte in zemljišča: dokazila o urbanistični in gradbeni urejenosti oziroma lastništvo, strokovne ocene o utemeljenosti in možnostih za rekonstrukcijo, adaptacijo oziroma dozidavo objekta, elaborat o socialni in ekonomski upravičenosti nakupa objekta ali zemljišča,
d) vzdrževanje objektov in opreme: opis investicijskega vzdrževanja objekta oziroma opreme, strokovna ocena o smotrnosti vzdrževalnih posegov.

Vsak predlog za naložbe v osnovna sredstva ter njihovo vzdrževanje mora vsebovati finančni prikaz stroškov, strukturo finančnih virov in čas izvedbe, ki vključuje tudi možne faze izvajanja. Finančno ovrednotene letne delovne programe invalidske organizacije posredujejo na obrazcu FIHO-1, njihovo obliko in vsebino pa določi svet FIHO.

Pravilnik FIHO v 2. alineji točke (c.) 9. člena o Merilih pri ocenjevanju finančno ovrednotenih letnih delovnih programov poudarja, da mora biti za oceno delovnega programa glede posameznih posebnih socialnih programov izkazana tudi pomembnost posameznega programa za uresničevanje nalog iz 10. člena Zakona o invalidskih organizacijah (Ur. l. RS, št. 108/02) in sicer točk 2., 5., 6. in 7.

Pooblaščenec je pregledal tudi obrazec FIHO-1, ki ga kot obveznega za vsakoletni javni razpis za razporeditev sredstev na podlagi 14. člena Pravilnika FIHO zahteva organ. Obrazec FIHO-1 na štirinajstih straneh obsega rubrike, s katerimi prijavitelj na razpis organu posreduje zahtevani “Finančno ovrednoten letni delovni program”, opredeljen v 14. členu Pravilnika FIHO (opisan zgoraj). Obrazec mora vsebovati naslednje podatke:
• Podatki o invalidski organizaciji (struktura organizacije),
• Viri prihodkov,
• Načrtovani odhodki iz sredstev FIHO,
• Posebni socialni programi in storitve na državni in lokalni ravni,
• Delovanje na državni in lokalni ravni,
• Naložbe v osnovna sredstva in vzdrževanje na državni in lokalni ravni.
Posebej obrazec FIHO-1 zahteva še razčlenitev vsakega prijavljenega programa na naslednje dele:
1. naziv programa,
2. vsebina programa,
3. namen in cilji programa,
4. upravičenost programa,
5. kriteriji za koriščenje programa,
6. uporabniki programa in njihovo število,
7. izvajalci programa (strokovni odgovorni nosilec programa, število strokovnjakov, laičnih sodelavcev, prostovoljcev in svojcev),
8. način izvajanja,
9. trajanje programa,
10. finančna vrednost programa (Viri financiranja: FIHO, drugi viri, struktura stroškov),
11. način ugotavljanja učinkovitosti izvedenega programa.

Pravna ureditev javnih razpisov za sofinanciranje Fundacije za šport Republike Slovenije
Pooblaščenec se je ob preučitvi zadeve seznanil tudi s sodnimi odločbami slovenskih sodišč glede Fundacije za financiranje športnih organizacij v Republiki Sloveniji (v nadaljevanju FŠO), sicer sestrske fundacije, fundaciji FIHO (organ), prav tako ustanovljene z istim 8. členom ZLPLS. Poslovanje FŠO sta prav v delu financiranja sredstev v okviru javnih razpisov že presojali Upravno sodišče RS s sodbo, št. U 622/2003-29 z dne 27.10.2004, in Vrhovno sodišče RS s sklepom št. U 622/2003-36 (I Up 1461/2004-3) z dne 5.10.2005 zoper navedeno sodbo. Vrhovno sodišče v sklepu, s katerim sodbo Upravnega sodišča zaradi formalnega razloga preuranjenosti tožbe zoper FŠO sicer zavrača, pritrjuje vsebinskim stališčem Upravnega sodišča glede položaja FŠO pri financiranju športnih organizacij. Vrhovno sodišče se z Upravnim sodiščem strinja, da je FŠO nosilec javnih pooblastil, da gre v zadevi skladno z 2. členom ZUP za upravno stvar ter ne dvomi, da gre v obravnavani zadevi, ko organ na podlagi zakonskih pooblastil odloča o razporejanju javnih sredstev na posamezne uporabnike, za javno korist ter interes družbene skupnosti. Vrhovno sodišče dodaja, da morajo o upravnih stvareh upravni in drugi državni organi in nosilci javnih pooblastil odločati po pravilih ZUP. Iz navedenega torej izhaja, da mora FŠO pri razdeljevanju javnih sredstev udeležence razpisov obveščati o razlogih, zakaj so določeni kandidati sredstva prejeli, drugi kandidati pa ne.

Pooblaščenec tako tudi po preučitvi navedenega, vsebinsko sorodnega primera ugotavlja, da tudi Vrhovno sodišče in Upravno sodišče v sorodni zadevi, ko gre za porabo javnih sredstev, sprejemata in poudarjata načeli javnosti in transparentnosti.

4. Vsebinska presoja zahtevanih informacij
Po preučitvi pravnih podlag, ki urejajo izvajanje letnih javnih razpisov organa za razporejanje sredstev za financiranje invalidskih organizacij, je Pooblaščenec presodil vse zahtevane dokumente, torej zahtevane obrazce FIHO-1 s pripadajočimi vlogami in pretehtal upravičenost argumentov stranskih intervenientov, s katerimi ti oporekajo razkritju podatkov. Uvodoma v tej točki Pooblaščenec še pojasnjuje, da stranski intervenienti v svoji vlogi izrecno poudarjajo, da ne nasprotujejo zahtevi prosilca v delu, v katerem se ta nanaša na dodeljena sredstva s strani organa.

4.1. Osebni podatki kot izjema od prostega dostopa (3. točka 1. odstavka 6. člena ZDIJZ)
V 1. odstavku 6. člena ZDIJZ taksativno določa enajst izjem, ko lahko organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, med drugim tudi, ko gre za podatek, ki je opredeljen kot osebni podatek. V obravnavanem primeru zahtevani programi vsebujejo imena in priimke ter na nekaterih mestih strokovno izobrazbo oseb izvajalcev programov (ki so v nekaterih primerih tudi uporabniki – invalidi oz. člani društev). Pooblaščenec ugotavlja, da je v teh primerih izkazana izjema po določilu 3. točke 1. odst. 6. člena ZDIJZ, po kateri organ prosilcu zavrne dostop do informacije, če se zahteva nanaša na varovan osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov skladno z Zakonom o varstvu osebnih podatkov (UL RS, št. 86/04, v nadaljevanju ZVOP-1).

ZVOP-1 predstavlja konkretizacijo 38. člena Ustave, ki zagotavlja varstvo osebnih podatkov. Prepovedana je uporaba osebnih podatkov v nasprotju z namenom njihovega zbiranja. Ustava v 38. členu določa, da morajo biti nameni zbiranja in uporabe osebnih podatkov vnaprej določeni z zakonom ter da osebnih podatkov ni dovoljeno uporabljati v nasprotju s tako določenimi nameni. Izpeljava te določbe je zapisana v 8. členu ZVOP-1, po katerem se lahko osebni podatki obdelujejo le, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon ali če je za obdelavo podana osebna privolitev posameznika. Zbiranje, obdelovanje, namen uporabe, nadzor in varstvo tajnosti osebnih podatkov določa zakon. Namen ZVOP-1 je po 1. členu prav preprečevanje neustavnih, nezakonitih in neupravičenih posegov v zasebnost in dostojanstvo posameznikov. Po določilu 6. člena ZVOP-1 je osebni podatek katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen, posameznik pa je določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek, pri čemer je določljiva, če se jo lahko neposredno ali posredno identificira, predvsem s sklicevanjem na identifikacijsko številko, enega ali več dejavnikov, ki so značilni za njeno fizično, fiziološko, duševno, ekonomsko, kulturno ali družbeno identiteto, pri čemer način identifikacije ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa. ZVOP-1 sicer ne varuje osebnih podatkov na splošno, ampak omogoča le preprečevanje neustavnih, nezakonitih in neupravičenih posegov v zasebnost in dostojanstvo posameznikov. ZVOP-1 v 3. točki 6. člena primeroma našteva možnih 19 dejanj ali ravnanj z osebnimi podatki. Namen obdelave osebnih podatkov mora biti določen v zakonu, v primeru obdelave na podlagi osebne privolitve posameznika pa mora biti posameznik predhodno pisno ali na drug ustrezen način seznanjen z namenom obdelave osebnih podatkov.

Pooblaščenec po preučitvi vsebine zahtevanim informacij tako ugotavlja, da mora organ glede vseh zahtevanih dokumentov, v katerih se pojavljajo osebni podatki (primeroma imena in priimki, stopnja izobrazbe, naslovi fizičnih oseb…) uporabiti institut delnega dostopa v skladu s 7. členom ZDIJZ ter navedene podatke prikriti, do vseh preostalih podatkov pa omogočiti delni dostop, kakor podrobneje določa 6. točka te odločbe.

4.2. Arhivsko gradivo
Stranski intervenienti v svoji vlogi zatrjujejo, da v kolikor je zahtevana dokumentacija že arhivirana, ti podatki skladno z 2. odstavkom 4. člena ZDIJZ niso informacije javnega značaja v smislu ZDIJZ. Pooblaščenec zgolj pojasnjuje, da določbo citiranega člena stranski intervenienti tolmačijo napačno. Navedeni odstavek se namreč nanaša na arhivsko gradivo, ki ga v okviru javne arhivske službe v skladu z zakonom, ki ureja arhive (Zakon o arhivskem gradivu in arhivih, UL RS, št. 20/97 s spremembami) hrani pristojni arhiv. Gre za arhiv kot organ, in sicer Arhiv Republike Slovenije, ki opravlja arhivsko javno službo. Arhivsko gradivo postane tisto gradivo organov državne oblasti in organov lokalnih skupnosti ter pravnih oseb, ki izvajajo javna pooblastila, ki je po navodilih pristojnega arhiva odbrano iz dokumentarnega gradiva organa (slednje se hrani na sedežu organa) ter se fizično preseli v prostore pristojnega arhiva Republike Slovenije.

Informacije, ki jih zahteva prosilec, takšni pravni opredelitvi in dejanskemu stanu ne ustrezajo, zato je navedena trditev za obravnavano zadevo brezpredmetna.

4.3. Poslovna skrivnost kot izjema od prostega dostopa (2. točka 1. odstavka 6. člena ZDIJZ)
Stranski intervenienti zatrjujejo, da nekatere zahtevane informacije zanje predstavljajo poslovno skrivnost, kakor jo opredeljuje 39. člen ZGD. Zatrjujejo, da podatki o virih financiranja stranskih intervenientov, članarinah ter sponzorjih predstavljajo poslovno skrivnost po 2. odstavku 39. člena ZGD. Zatrjujejo še, da poslovno skrivnost predstavljajo tudi njihovi programi. Stranski intervenienti in prosilec naj bi si bili v celoti konkurenčni, saj kandidirajo na istih razpisih, ukvarjajo pa se tudi z enako dejavnostjo in bi prosilec lahko prišel tudi do programov, s katerimi bi jim konkuriral v postopkih dodeljevanja sredstev.

Vprašanje je, ali se pojem poslovne skrivnosti, kot je opredeljena v 39. členu ZGD in se glede na 7. člen ZGD izrecno nanaša le na gospodarske družbe, mogoče uporabiti tudi za stranske interveniente, ki so invalidska društva, organizirana v skladu z Zakonom o društvih (UL RS, št. 60/95 z dopolnitvami, v nadaljevanju ZDru). Poslovno skrivnost ZGD namreč priznava zgolj gospodarskim družbam, ZDru pa poslovne skrivnosti glede poslovanja društev ne omenja. Prav tako obravnavana situacija ni podobna običajnemu položaju na trgu gospodarskih subjektov, saj kandidiranja različnih invalidskih organizacij na javne razpise državnih organov za podeljevanje sredstev ni mogoče preprosto primerjati s klasičnim prostim trgom, na katerem tekmujejo gospodarski subjekti. ZDru namreč v 1. členu določa, da je društvo prostovoljno, samostojno in nepridobitno združenje fizičnih oseb. Prav tako konkurenca, kot jo opredeljuje ZVK, ni pojem, ki bi ga bilo preprosto mogoče prenesti na društva, katerih dejavnost je neprofitna, ki so ustanovljena v javnem interesu, ter kandidirajo na javnih razpisih za nepovratna javna sredstva. Posebej je to razvidno iz določbe 7. člena Pravilnika FIHO, ki opredeljujejo ravnanje organa v primeru zmanjšanja obsega sredstev FIHO pri razdeljevanju na javnem razpisu. V primeru zmanjšanja načrtovanih sredstev svet FIHO namreč določi sorazmerno zmanjšanje sredstev, ki so bila razporejena na posamezno invalidsko in humanitarno organizacijo. Pooblaščenec ugotavlja, da takšna določba o enakovrednem obravnavanju vseh invalidskih organizacij (sorazmerno zmanjšanje sredstev) ne ustreza položaju, ki vlada v običajnih konkurenčnih razmerah na trgu.

Pooblaščenec vseeno ocenjuje, da je potrebno ureditev poslovne skrivnosti v ZGD razlagati širše. Mogoče je namreč, da tudi drugi pravni subjekti, ne le gospodarske družbe, nastopajo na trgu v konkurenčnih razmerah. Nezmožnost zavarovanja pomembnih podatkov takšnih oseb bi poslabšala njihov položaj v tekmovanju z drugimi subjekti na istem trgu. Stališču Pooblaščenca pritrjuje tudi dr. Urška Prepeluh v doktorski disertaciji Pravica dostopa do informacij javnega značaja, sept. 2004, kjer na strani 207 navaja, da obstajajo dejstva, ki potrjujejo, da imajo lahko tudi subjekti civilne družbe, ki se v pretežnem delu svojega delovanja sploh ne ukvarjajo z gospodarsko dejavnostjo, poslovne skrivnosti. Takšni primeri so na primer društva, nevladne organizacije ali verske skupnosti, ki lahko zlasti kadar se prijavljajo na razpise za subvencije javnega sektorja, le temu posredujejo podatke o svojem članstvu, dejavnostih, finančnem položaju, ipd. Kolikor področna zakonodaja varstva njihovih podatkov ne ureja, bo morala praksa varovanje po ZDIJZ še konkretizirati. Za varovanje zaupnih informacij teh subjektov je tako mogoče analogno uporabiti določbe ZGD. Dr. Urška Prepeluh v disertaciji še poudarja, da načeloma ni razlogov za razlikovanje teh subjektov glede na njihovo statusno-pravno organiziranost. Vendar pa mora za priznanje poslovne skrivnosti zainteresirani subjekt in concreto in ne zgolj in abstracto izkazati obstoj pogojev, ki jih določa ZGD. Poslovna skrivnost so namreč lahko le tisti podatki, katerih razkritje bi vplivalo na konkurenčni položaj subjekta na trgu. ZGD sicer v 39. členu poslovno skrivnost definira po subjektivnem (1. odstavek) in objektivnem kriteriju (2. odstavek). Stranski intervenienti se sklicujejo na objektivni kriterij določitve poslovne skrivnosti, pri katerem pa mora biti potreba po varstvu zaradi predhodne neoznačenosti očitna (tako Zakon o gospodarskih družbah s komentarjem, str. 194, GV Založba, Ljubljana, 2002, v nadaljevanju ZGD s komentarjem). Kot poslovna skrivnost štejejo le tisti podatki, za katere je očitno, da bi nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba. Povedano strnjeno, opredelitev podatkov za poslovno skrivnost po objektivnem kriteriju je podvržena škodnemu testu, saj morajo zainteresirani (stranski intervenienti) z navedbo in obrazložitvijo preteče škode (in concreto ter ne in abstracto) dokazati, da bi ta zares lahko nastala. Ne zadošča zgolj abstraktno in nepojasnjeno sklicevanje na to, da določen podatek po mnenju zainteresiranega predstavlja poslovno skrivnost. Pooblaščenec ugotavlja, da stranski intervenienti v svoji vlogi le na načelni ravni in pavšalno za vseh pet stranskih intervenientov skupaj zatrjujejo, da se ukvarjajo z enako dejavnostjo ter da so prosilcu v celoti konkurenčni, kar pa glede na preučitev dejavnosti posameznih stranskih intervenientov že na prvi pogled ne drži. Stranski intervenienti namreč v velikem delu v svoje članstvo vključujejo invalide različnih vrst invalidnosti. Le v manjšem delu pa se njihovo članstvo z vključevanjem istih tipov invalidnosti tudi vsebinsko prekriva, zato med njimi ne more priti do konkurenčnega boja, posledično pa celota zahtevanih informacij ne more predstavljati konkurenčne prednosti na trgu. Prav tako stranski intervenienti, kljub temu, da jih zastopa odvetniška družba, ki zahteve škodnega testa po 39. členu ZGD nedvomno pozna, preteče škode, ki bi z razkritjem lahko nastala, v ničemer niti abstraktno niti konkretno ne pojasnjujejo.

Pooblaščenec je tako po preučitvi zahtevanih informacij značaj poslovne skrivnosti prepoznal pri naslednjih posameznih, v tabelah letnih vlog za razporeditev sredstev navedenih podatkov (Finančno ovrednoteni letni delovni program, rubrika A. Viri prihodkov). Škodni test glede navedenih podatkov kaže, da bi ob njihovem razkritju stranskim intervenientom vendarle utegnila nastati škoda. Podatke o donatorjih, sponzorjih, lastnih ter drugih dohodkih društva bi namreč druga društva utegnila uporabiti za pridobivanje istih sredstev, s čimer bi bilo takšno društvo nedvomno finančno oškodovano. Prav tako bi bil možen vdor v anonimnost in zasebnost donatorjev in sponzorjev, ki morda iz osebnih razlogov ne želijo biti razkriti. Podatek o višini skupne vplačane članarine pa bi ob primerjavi s sicer javnim podatkom o številu vseh članov, razkril število članov društva, ki članarine ne plačujejo, kar bi ob nepoznavanju vzrokov neplačevanja lahko povzročilo različna tolmačenja tega dejstva. Za poslovno skrivnost gre torej pri naslednjih podatkih:
• A.5. članarine
• A.6. donacije
• A.7. sponzorji
• A.8. lastni prihodki
• A.9. drugi prihodki.

Pooblaščenec opozarja, da mora organ upoštevati določbo 7. člena o delnem dostopu in navedene posamezne podatke prekriti (zgolj polja A.5, A.6, A.7, A.8 in A.9), do vseh preostalih podatkov pa dostop omogočiti, kot podrobneje določa 6. točka te obrazložitve. Ob tem Pooblaščenec pripominja, da ti podatki tudi ne predstavljajo porabe javnih sredstev, niti ni za porabo bistvena njihova višina, zato njihovo razkritje po 3. odst. 6. čl. ZDIJZ, ki določa, da se dostop do zahtevanih informacij v primeru porabe javnih sredstev dovoli v vsakem primeru, ni potrebno.

Glede programov, ki jih predpisuje obrazec FIHO-1 pa je Pooblaščenec zavzel drugačno stališče. Stranski intervenienti zatrjujejo, da programi zanje predstavljajo konkurenčno prednost, ter da si z njimi invalidske organizacije v postopkih dodeljevanja sredstev konkurirajo. Pooblaščenec mora na tem mestu uporabiti 3. odstavek 39. člena ZGD, ki določa, da se za poslovno skrivnost ne morejo določiti podatki, ki so po zakonu javni. ZDIJZ namreč v 3. odst. 6. člena določa, da so podatki v zvezi s porabo javnih sredstev javni, razen v točno določenih, za obravnavano zadevo neupoštevnih primerih (tajni podatki, davčna tajnost, sodni postopki, zakon, ki ureja javne finance, in zakon, ki ureja javna naročila). Pooblaščenec po preučitvi zgoraj navedene področne zakonodaje, ki ureja postopek dodeljevanja sredstev organa po letnih javnih razpisih, ugotavlja, da navedeni podatki nedvomno predstavljajo podatke v zvezi s porabo javnih sredstev. Tako ZLPLS v 11. členu določa, da Svet organa določa merila in pogoje za uporabo sredstev organa za posamezne namene. Nadalje Odlok FIHO v 8. členu določa, da je delo organa javno, v 10. členu pa, da je ena od osnovnih dejavnosti organa sofinanciranje izvajanja posebnih socialnih programov in storitev invalidskih organizacij. Pravilnik FIHO nadalje natančno opredeljuje pogoje in merila za dodeljevanje sredstev organa. V 8. členu Pravilnik FIHO med preostalimi pogoji določa tudi, da morajo organizacije, ki kandidirajo za sredstva, imeti v skladu s 14. členom Pravilnika, izdelan finančno ovrednoten letni delovni program, iz katerega so razvidni delovanje, programi in storitve in naložbe v osnovna sredstva organizacije ter njihovo vzdrževanje. Finančno ovrednoten letni delovni program (katerega zgolj eden od sestavnih delov so torej tudi programi) je, povedano strnjeno, ključni sestavni del vloge vsake posamezne organizacije, ki želi kandidirati za pridobitev javnih sredstev. Šele po izpolnitvi tega materialnega pogoja, lahko namreč organ na podlagi 9. člena Pravilnika FIHO uporabi merila, določena za ocenjevanje finančno ovrednotenih letnih delovnih programov za dodelitev sredstev. Transparentnost vsebine programov je ključna tudi v nadaljevanju postopka, saj le seznanitev z vsebino programov organu (v skladu z uveljavljenim načelom transparentnosti pa tudi širši javnosti z vidika erga omnes), omogoča vpogled, ali ti izpolnjujejo skupna splošna merila (racionalnost, smotrnost, učinkovitost, ekonomičnost ter vzajemnost in solidarnost), skupna merila za posebne socialne programe invalidskih organizacij ter preostala posebna merila. Tudi sam obrazec FIHO-1, ki ga kot obvezen način prijave na vsakoletni javni razpis na podlagi 14. člena Pravilnika FIHO zahteva organ, opredeljuje, da morajo kandidati vanj poleg drugih podatkov vnesti tudi navedbo in vsebino programov. Obrazec podrobno (v enajstih točkah) opredeljuje razčlenitev vsakega posameznega prijavljenega programa. Pooblaščenec ponovno poudarja, da je namen ZDIJZ, ki izhaja iz 2. člena, zagotoviti javnost in odprtost delovanja organov ter omogočiti uresničevanje pravice posameznikov in pravnih oseb, da pridobijo informacije javnega značaja, pri čemer si morajo organi za uresničitev tega namena prizadevati, da dosežejo čim večjo obveščenost javnosti o svojem delu. Zakonodajalec je presodil, da je potrebno, da je delovanje in odločanje javnih oblasti odprto tudi za posameznike (na primer državljane), ki lahko pridobivajo vse javne informacije o delu oblasti in sodelujejo pri sprejemanju njenih odločitev. Načelo odprtosti torej predstavlja javnost delovanja oblasti ter zagotavljanje informacij o njihovem delu. Načelo je v pravni red Evropske Unije uvedla tudi Amsterdamska pogodba (97/C 340/01), ki v 1. členu določa, da se odločitve organov EU sprejemajo ”čimbolj odprto in kar v najtesnejši povezavi z državljani”. Transparentnost dela javnih oblasti pa lahko zagotovi le takšna implementacija zakona, ki to pravico tolmači čimbolj široko in ne v škodo državljanov. Ustavna pravica do informacij javnega značaja izvira iz političnega (in ne pravnega) interesa državljanov, da so seznanjeni z delom javne oblasti. Gre za interes posameznika, da v demokratični državi nadzira delovanje organov javne oblasti, in ne za posameznikovo potrebo, da pridobi informacijo zaradi varstva svojih osebnih, pravnih interesov. Tudi ni pomembno, da je prosilec pravna oseba, niti ne, da predstavlja konkretni prosilec specifičen del javnosti, ki je za določene informacije še posebej zainteresiran. Javnost informacij se namreč presoja po načelu javnosti za vse ali za nikogar in sicer brez razločevanja med različnimi skupinami javnosti ali različnimi razlogi za vpogled v informacije (vidik erga omnes).

Zakritje vsebin programov posameznih invalidskih organizacij, ki kandidirajo za javna sredstva, bi tako pomenilo zanikanje tistega, kar je bistveno za transparentnost ter javni nadzor nad racionalnostjo, smotrnostjo in učinkovitostjo porabe javnih sredstev, prav to pa je smisel določila o javnosti porabe javnih sredstev, ki ga je zakonodajalec opredelil v 3. odst. 6. člena ZDIJZ. Pooblaščenec tako ugotavlja, da so zahtevani podatki o vsebini programov, ki so v skladu s 3. odst. 6. čl. ZDIJZ vsebinsko v celoti povezani s porabo javnih sredstev ter kot taki za porabo nujni pogoj ter njeno merilo, po zakonu javni in jih tako skladno z 39. čl. ZGD ni mogoče opredeliti kot poslovno skrivnost.

Da bi zakritje obveznih meril in pogojev za sodelovanje na javnem razpisu bilo neupravičeno, izhaja tudi iz temeljnih načel javnih razpisov, saj morajo imeti kandidati (prav tako pa tudi najširša javnost) možnost preveriti, ali je organ sredstva zares delil zakonito, smotrno ter v skladu z merili in pogoji javnega razpisa. Tudi na področju javnih razpisov za nepovratno financiranje iz javnih sredstev veljajo (analogno pravilom javnega naročanja) posebna pravila, ki se jim morajo podrediti vsi, ki želijo pridobiti nepovratna javna sredstva. Če bi bilo namreč na področju javnih razpisov kandidatom dopuščeno, da bi povsem po lastni presoji označevali posamezne podatke, dokumente ali dele vlog za razpis za poslovno skrivnost, bi bil tako praktično izničen smisel javnosti javnih razpisov (za primerjavo glej članek Dr. Vesne Kranjc, Javna naročila – katere podatke lahko ponudnik v ponudbi označi za zaupne, Podjetje in delo, številka 8, 2001). Določba 3. odst. 6. člena ZDIJZ je odraz nadzorne funkcije sistema t.i. participativne (sodelovalne) demokracije, ki se najmočneje izraža prav preko pravice dostopa do informacij javnega značaja. Takšno stališče zastopajo tudi avtorji Komentarja ZDIJZ; cit.: ”Druga pomembna funkcija pravice do dostopa do informacij je v tem, da omogoča državljanom nadzor nad delom javne uprave.” Dostop javnosti je dopusten, interes javnosti pa izražen vedno, kadar gre za porabo proračunskega denarja, in dostop v tem segmentu obenem ne pomeni nedopustnega posega v zasebnopravno sfero. Funkcija nadzora omogoča državljanom nadzor nad pravilnostjo dela javnih oblasti in nadzor nad porabo proračunskega denarja, kar preprečuje slabo upravljanje, zlorabo oblasti in korupcijo. Za enega od razlogov za uveljavitev te pravice namreč v teoriji velja politični nadzor s strani javnosti (več v doktorski disertaciji mag. Urše Prepeluh, str. 21). Ta pravica namreč omogoča splošni nadzor javnosti nad delom uprave in s tem pospešuje zavedanje njene odgovornosti. Javnost ima zagotovo pravico vedeti na podlagi katerih kriterijev, meril in pogojev organi javne oblasti trošijo javna sredstva. Analogno javnosti podatkov, ki predstavljajo porabo javnih sredstev državnega financiranja invalidskih organizacij, Pooblaščenec primeroma opozarja, da je na enak način urejena tudi javnost porabe javnih sredstev po Zakonu o javnih financah (UL RS, št 79/99 z novelami, dalje ZJF). Določba 3. odstavka 53. člena ZJF navaja, da so javni vsi podatki o dodeljenih sredstvih subvencij, posojilih in drugih oblikah državnih pomoči. Prav tako vsebuje enaka določila in načela o javnosti in transparentnosti tudi Zakon o javnih naročilih (UL RS, št. 36/04). Vsakemu prejemniku javnih sredstev je zakonodajalec z namenom zagotovitve načel transparentnosti in nadzora v tem delu zmanjšal krog varovane zasebnosti.

4.4. Avtorska dela
Stranski intervenienti zatrjujejo še, da sporni programi, ki jih vsebujejo priloge obrazcev FIHO-1, po vsebini predstavljajo avtorsko delo ter, da je zato prosilec v tem delu v skladu z 2. odstavkom 25. člena ZDIJZ upravičen le do vpogleda v dokumentacijo programov, ne pa tudi do njihove izročitve.

Pooblaščenec poudarja, da je programe že opredelil kot informacije javnega značaja. Prosilec ima tako vanje vsekakor pravico vpogleda. V tej točki je Pooblaščenec le še preučil, ali so programi skladno z 2. odst. 25. člena ZDIJZ zares zavarovani z zakonom, ki ureja avtorsko pravico, kar bi pomenilo, da so prosilcu na voljo le na vpogled in ne v katerikoli drugi obliki.

Glede na trditve stranskih intervenientov, je Pooblaščenec programe preučil z vidika pravnega standarda “avtorskega dela” opredeljenega v Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah s komentarjem (M. Trampuž, B. Oman, A. Zupančič, GV, v nadaljevanju Komentar ZASP). Avtorsko delo je definirano v 5. členu Zakona o avtorskih in sorodnih pravicah (UL RS, št. 94/2004 s spremembami, v nadaljevanju ZASP-UPB1). Komentar ZASP na straneh str. 28 do 44 pojasnjuje, da je bistvo avtorskega dela ustvarjalnost, da je avtorsko delo individualna intelektualna stvaritev. Bernska Univerzalna konvencija (UL SFRJ MP 14/75, 4/86; RS 24/92) definira avtorska dela kot književna, znanstvena in umetniška dela (1. člen). Avtorsko delo je stvaritev, ki je izražena. Domača in tuja zakonodaja, sodna praksa in pravna teorija so izoblikovale vrsto meril oziroma predpostavk za opredelitev avtorskega dela. Te predpostavke so: stvaritev, področja ustvarjalnosti, duhovnost, individualnost in izraz.
1. Stvaritev – je bistvena predpostavka avtorskega dela, pomeni pa, da gre za rezultat človeškega ravnanja, saj je samo človek zmožen ustvarjanja.
2. Področja ustvarjalnosti – avtorsko delo mora pripadati kategorijam znanosti, književnosti ali umetnosti. Mnenje doktrine je, da je treba pojme znanost, književnost in umetnost razlagati čim širše.
3. Duhovnost – avtorsko delo je delo človekovega duha, gre za duhovno stvaritev. V delu mora odsevati človeški duh, z njim se izražajo misli, občutki, čustva in podobno. Hkrati duhovnost avtorskega dela opozarja, da gre pri avtorskem delu za t.i. imaterialno dobrino, netelesni proizvod. Duhovna stvaritev z izrazom na ustreznih materialnih ali nematerialnih nosilcih (medijih) ki omogočajo čutno zaznavo (beseda, zvok, črta, barva…) postane objektivni duh, je izražena in obstaja po sebi, vendar ne za sebe, temveč da jo sprejme drugi duh za čutno zaznavo oziroma duhovno doživetje po drugih osebah.
4. Individualnost – človeško ustvarjanje je po naravi stvari osebno, izvirno in individualno. Individualno prihaja od avtorja, kaže in presoja pa se na samem delu. Nujno se kaže v samem delu: rezultat, stvaritev ima individualne poteze, kar v vsakdanji govorici označujemo kot svojevrstno inovativno samosvoje. Individualnost je značilnost, ki avtorsko delo po eni strani ločuje od množice avtorsko nevarovanih vsakdanjih predmetov in pojavov, po drugi strani pa od umetniške, znanstvene in kulturne dediščine, ki je v obči lasti. Gre za individualne poteze dela, za tkivo dela (das Gewebe des Werkes) kot izvirnega prepleta njegovih vsebinskih in/ali oblikovnih potez. Individualnosti kot relativnega pojma ni mogoče v celoti izenačiti s pojmom izvirnosti, saj prave in resnične izvirnosti v razmerah sodobnega ustvarjanja ne more biti. Pri avtorskem delu se ne ugotavlja objektivna novost, temveč individualnost ki je posledica ustvarjalnega podviga avtorja. Če avtor ustvari delo z individualnimi potezami, ne da bi zavestno ali podzavestno prevzemal neposredno iz drugega dela, je ta njegova stvaritev avtorsko varovana. Z njegovega vidika gre za avtorsko delo, za subjektivno novost. V zvezi z individualnostjo se zahteva tudi, da je na določeni ustvarjalni ravni, podana mora biti določena količina individualnosti. Gre za kvantitativni vidik, od najvišje ravni ustvarjalnosti pa do določene najnižje ravni, ko ima delo še vsaj toliko izvirnih potez, da ga še lahko uvrstimo med avtorska dela.
5. Izraženost – avtorsko delo mora biti v zunanjem svetu na kakršen koli način izraženo, manifestirano.

Poleg navedenih petih bistvenih in obveznih predpostavk za kvalifikacijo avtorskega dela je treba navesti še nekatere nebistvene okoliščine ali znake avtorskega dela. Te okoliščine so včasih lahko indic, včasih so povsem irelevantne, vedno pa so nebistvene. Eden izmed indicev je tako tudi uvrstitev dela v določeno zakonsko kategorijo. ZASP v 5. členu določa 12 kategorij primerov avtorskih del, med katerimi Pooblaščenec posebej izpostavlja drugo kategorijo (2. Pisana dela, kot npr. leposlovna dela, članki, priročniki, študije ter računalniški programi), saj bi prav vanjo utegnili spadati sporni programi. Pooblaščenec je tako preučil tudi Komentar ZASP glede kategorije, ki bi ji zatrjevano avtorsko delo najverjetneje lahko pripadalo.

Komentar ZASP navedeno kategorijo opredeljuje z naslednjim: Pisana dela so vse literarne oblike (npr. romani, novele, pesmi), članki (npr. znanstveni, časopisni), priročniki (npr. razna navodila), znanstvene disertacije in druge študije (npr. znanstvenoraziskovalne naloge, raziskave trga) ter računalniški programi. Predmet varstva pri pisanih delih je oblikovanje in vodenje misli, ustvarjalni izbor, razporeditev, uskladitev in razdelitev gradiva in sploh vsebina dela, razen če gre za splošne ideje, načela in odkritja. Pod pogojem individualne duhovne stvaritve je sodna praksa varstvo primeroma priznala: (1) etnološki študiji, opravljeni po znanstveni metodi na terenu, (2) znanstveni pripravi z zbiranjem in analizo podatkov za članek, (3) privatnim tehničnim normam, (4) odvetniškemu pripravljalnemu spisu, (5) reklamnim prospektom, (6) osebnim pismom, (7) osebnim dnevnikom. Avtorskopravno varstvo pa praviloma ni bilo priznano: (1) raznim oblikam obrazcev, (2) besedilu turističnega ali reklamnega programa, (3) uredniškemu (redaktorskemu) delu pri zbirki pisem, (4) tabelam z zgolj nanizanimi dejstvi, (5) učnim metodam.

Pomembne so tudi določbe 1. točke 9. člena ZASP o stvaritvah, ki avtorskopravno niso varovane. Gre za ideje, načela in odkritja. ZASP tudi tem dejanjem priznava status “kreacij”, ki pa iz različnih razlogov avtorskopravno niso varovane. Pri teh kategorijah je potrebno upoštevati njihovo splošnost (ideje, folklora), interese javnosti za njihovo neomejenost (ideje, uradna besedila, svobodo znanstvenega in umetniškega ustvarjanja (ideje, folklora) pogosto nedoločenost njihovih avtorjev (folklora, uradna besedila). Če bi avtorska pravica s svojimi monopolnimi upravičenji lahko zajela tudi take kategorije del, bi prišlo do nepredstavljivih zapletov, v zadnji posledici pa do blokade ustvarjalnosti in nadaljnjega razvoja. Upoštevati je potrebno predvsem ustavno svobodo izražanja in pravico do obveščenosti (39. člen Ustave) ter svobodo znanstvenega in umetniškega ustvarjanja (59. člen Ustave), ki bi bili prvi prizadeti z avtorskopravno monopolizacijo idej, načel, odkritij in podobnih splošnih kategorij. Avtorska pravica ne daje sredstev, s katerimi bi lahko druge ovirali pri izkoriščanju idej. Prav tako argumenti uporabljeni v primeru idej veljajo tudi za načela, po katerih v skladu s TRIPS (Trade-related aspects of intellectual property rights – Trgovinski vidiki pravic intelektualne lastnine) in doktrino razumemo tudi postopke, metode in pravila delovanja. Ti po svoji vsebini niso avtorska dela, saj glede na svobodo misli in naukov spadajo med splošno dobro, pač pa je lahko varovan njihov konkreten opis s sliko ali besedo, če ta predstavlja individualno duhovno stvaritev. Tak opis načela, pravila, postopka, metode bo prepovedano reproducirati, medtem ko bo uporaba samega načela, pravila, postopka, metode avtorsko pravno prosta.

Pooblaščenec po podrobni preučitvi vsebine posameznih programov ugotavlja, da slednji ne predstavljajo avtorskega dela. Kljub temu, da programi nedvomno izpolnjujejo prvo, drugo in peto predpostavko za avtorsko delo (stvaritev, področje ustvarjalnosti, izraznost), pa duhovnosti in individualnosti v zadostni meri ni mogoče zaslediti. Komentar ZASP namreč določa, da je avtorsko delo tisto delo, ki odseva človeški duh, s katerim se izražajo misli, občutki in podobno. Pomembno je tudi, da to čutno zazna in duhovno doživi druga oseba. Tudi ob najširšem tolmačenju spornih programov, Pooblaščenec pri konkretnih programih teh okoliščin ni zaznal. Razvidno je namreč, da predstavljajo sporni programi povzetek, naštevanje in deloma opisno opredelitev ter navajanje lastnosti velikega števila posameznih dejavnosti, ki jih organizirajo posamezne invalidske organizacije. Gre za izpolnjen in mestoma podrobneje pojasnjen del obrazca FIHO-1, ki ga vsebinsko opredeljuje in zahteva Pravilnik FIHO. Izpolnjena vsebina deloma zgolj sledi zahtevam obrazca, v nekaterih točkah pa v obliki povzetka (vsebina, namen, način izvajanja) podaja tudi podrobnejšo opredelitev posameznega programa. Pooblaščenec vsebine programov zlasti ne more šteti za stvaritev, ki bi imela dovolj individualnih potez, ki bi bile svojevrstno inovativno samosvoje. Vsebin posameznih povzetkov različnih programov ravno zaradi njihove splošnosti, kratkega obsega ter ustvarjanja s strani različnih oseb ni mogoče razločiti od siceršnje znanstvene dediščine, ki je v obči lasti. Iz programov tudi ni mogoče razpoznati bistvene količine izvirnega prepleta vsebinskih in/ali oblikovnih potez. Razvidno je namreč, da je vsebina povzetkov programov, ki so vlogam priloženi z namenom ocenjevanja njihove ustreznosti za sofinanciranje, predvsem povzemanje vsebine dejavnosti, s katero se sicer ukvarjajo organizacije. Vsebina opisanega ne dosega določene ustvarjalne ravni, saj je očitno, da je namen povzetkov programov primarno zlasti izpolnitev pogojev javnega razpisa.

Tudi pravna praksa, ki jo navaja Komentar ZASP, podobnim tipom oziroma oblikam dokumentov (1. različne oblike obrazcev, 2. besedilo turističnega ali reklamnega programa) avtorskopravnega varstva ne priznava. V skladu z ZASP namreč ni mogoče zaščititi posameznih idej in odkritij, kar koncepti posameznih programov za oskrbo invalidnih oseb nedvomno so. Ne glede na to, da je tudi idejam priznan status “kreacij”, pa avtorskopravno ne morejo biti varovane, saj je potrebno upoštevati njihovo splošnost, pogosto nedoločljivost avtorstva ter interes javnosti za njihovo neomejenost. Monopolizacija posameznih idej razvijanja invalidskih programov bi namreč kmalu pripeljala (kakor navaja Komentar ZASP) do nepredstavljivih zapletov in blokade nadaljnjega razvoja. Avtorska pravica namreč ni namenjena preprečevanju in oviranju izkoriščanja idej.

5. Dokument, ki je podlaga za sklenitev aneksa za odobritev investicije 450.000.000 SIT Zveze paraplegikov Slovenije za leto 2005
Prosilec je v zahtevi z dne 6.7.2005 zahteval tudi: (1.) Pogodbo med FIHO in Zvezo paraplegikov iz leta 2005 za presežke iz leta 2004 ter (2.) Zapisnik seje Sveta, kjer je bilo odobrenih navedenih 450.000.000 SIT. V postopku je prosilec od organa prejel le dokument z nazivom “Aneks k pogodbi Zveze paraplegikov za leto 2005”. Pooblaščenec organa je na ogledu dne 25.10.2005 zatrdil, da gre za presežek sredstev iz leta 2004 po zaključnem računu ter da “Pogodba za leto 2005” ne obstaja.

Pooblaščenec ugotavlja, da je prosilec informacijo, ki jo v tem segmentu želi (informacije o vseh medsebojnih obveznostih med organom in Zvezo paraplegikov Slovenije glede odobritve 450.000.000 SIT v letih 2004 in 2005 za dograditev doma paraplegikov v Pacugu), v skladu s 17. členom ZDIJZ v zadostni meri opredelil. ZDIJZ (tako tudi Komentar ZDIJZ, glej str. 193-194) namreč ne zahteva, da prosilec naziv dokumenta podrobno ali v celoti točno opredeli. Pomembno je le, da so želene informacije opisane dovolj natančno, da organ zahtevek lahko obravnava, ni pa potrebno, da so opredeljene do potankosti. Ni torej bistveno, da je prosilec dokument, ki vsebuje zahtevane podatke, pomotoma poimenoval “Pogodba iz leta 2005”. Organ je namreč vedel, katero informacijo prosilec želi ter v katerem dokumentu se ta nahaja. Pooblaščenec ugotavlja, da se informacija nahaja v dokumentu z imenom “Zapisnik 14. seje Sveta FIHO”, dokumentu torej, ki ga je prosilec sicer že zahteval (glej prejšnji odstavek). Pooblaščenec tudi za ta dokument (Zapisnik 14. seje Sveta FIHO) ugotavlja, da v delu, v katerem se nanaša na zahtevane podatke o odobritvi 450.000.000 SIT, v celoti predstavlja informacijo javnega značaja, saj gre tudi v tem primeru v skladu s 3. odst. 6. člena ZDIJZ v celoti in izključno za podatke o porabi javnih sredstev.

6. Delni dostop po določilu 7. člena ZDIJZ
Ker zahtevani dokumenti vsebujejo tudi osebne podatke ter podatke, ki jim je Pooblaščenec po analogiji priznal lastnost poslovne skrivnosti, je potrebno glede v izreku navedenih podatkov uporabiti institut delnega dostopa.

Delni dostop ureja 7. člen ZDIJZ, ki določa, če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz 6. člena in jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njihovo zaupnost, pooblaščena oseba organa izloči te informacije iz dokumenta ter seznani prosilca z vsebino preostalega dela dokumenta. V teh primerih je organ skladno s 7. členom ZDIJZ dolžan omogočiti delni dostop. Ob tem mora omogočiti vpogled v skladu z 21. členom Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (UL RS, št. 76/2005, v nadaljevanju Uredba). Uredba določa, da v kolikor dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz 6. člena ZDIJZ, se šteje, da jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njihovo zaupnost, če jih je mogoče:
1. fizično odstraniti, prečrtati, trajno prekriti ali drugače napraviti nedostopne, če gre za dokument v fizični obliki;
2. v kopiji zbrisati, kodirati, blokirati, omejiti oziroma drugače napraviti nedostopne, če gre za dokument v elektronski obliki.

Pooblaščenec ugotavlja, da je informacije, ki pomenijo izjemo v skladu s 6. členom ZDIJZ, mogoče izločiti iz dokumenta. Organ mora zato posredovati dokumente v obliki fotokopije ter v njej zabrisati podatke, ki predstavljajo zgoraj opisane izjeme, kot izhaja iz 3. točke izreka te odločbe.

Zahtevi za povrnitev stroškov
Tolmač znakovnega jezika je priglasil stroške za tolmačenje v znakovnem jeziku gluhi osebi na ogledu, opravljenem dne 25.10.2005 v višini 6.120,00 SIT.

Pooblaščenec ugotavlja, da stranski intervenient Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenije, Drenikova 24, Ljubljana, z zahtevkom v bistvenem delu ni uspel. V skladu s 1. odst. 114. člena ZUP, 1. odst. 118. člena ZUP ter 2. in 12. členom Pravilnika o stroških v upravnem postopku (UL RS št. 86/05), krije tako stroške tolmača stranski intervenient sam.

Stranski intervenienti zahtevajo, da se jim povrnejo stroški pravnega zastopanja po odvetniški družbi v višini:
• 300 točk, vloga (predlog za obnovo postopka) za Zvezo društev gluhih in naglušnih z dne 29.8.2005,
• 300 točk, vloga za Društvo mišičnih distrofikov z dne 29.8.2005,
• 300 točk, vloga za Društvo paraplegikov Slovenije z dne 30.8.2005,
• 300 točk, vloga za Društvo študentov invalidov z dne 28.10.2005,
• 121 točk, dopolnitev predloga za obnovo,
• 284 točk, zastopanje na ustni obravnavi,
• 40 točk, odsotnost iz pisarne,
• 250 točk, urnina (5x 50 točk),
• 133 točk, vloga z dne 28.10.2005,
• 200 točk, konferenca s stranko (4x 50 točk),
• 200 točk, končno poročilo stranki (4x 50 točk),
• 300 točk, vloga (predlog za obnovo postopka) z dne 2.11.2005,
• 100 točk, vloga 1 z dne 2.11.2005,
• 50 točk, konferenca s stranko,
• 50 točk, končno poročilo stranki,
• 146 točk, vloga 2 z dne 2.11.2005,
• 20% DDV,
• Skupaj 3074 točk + 20% DDV.

Pooblaščenec ugotavlja, da stranski intervenienti z zahtevkom v bistvenem delu niso uspeli. Ker je Pooblaščenec pritožbi prosilca ugodil, vloge in argumente stranskih intervenientov pa v bistvenem delu zavrnil, je v skladu s 1. odst. 114. člena ZUP ter 1. odst. 118. člena ZUP odločil, da krijejo stroške pravnega zastopanja stranski intervenienti sami.

Ker organ 1. stopnje odločbe ni izdal, je Pooblaščenec po pritožbi prosilca na podlagi 3. odstavka 255. člena ZUP zadevo rešil po dokumentih ter odločil sam, tako kot je navedeno v izreku odločbe.

POUK O PRAVNEM SREDSTVU:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa je dopustna tožba, ki se vloži v 30 dneh po prejemu te odločbe na Upravno sodišče v Ljubljani, Tržaška 68/a, pisno neposredno pri navedenem sodišču ali priporočeno po pošti ali ustno na zapisnik. Tožbi v dveh izvodih je treba priložiti to odločbo v izvirniku ali neoverjeno kopijo.

Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. pravnica
pooblaščenka

Martina Piskač
Dunajska 184a
1000 Ljubljana

Ljubljana, 13.3.2006

Sporočilo za medije in prošnja za pomoč!

Martina Piskač, stara 35 let, živim izvenzakonsko zvezo in imava dvanajstletno hčerko, sem bila pred mesecem dni izključena iz članstva Društva distrofikov Slovenije. Enako se je zgodilo tudi drugim trem članom in sicer Matjažu Ribiču, Eleni Pečarič in Emilu Bohinjcu. O tem je RTV SLO že poročala. Razlog zaradi katerega so me izključili je moj javni nastop v oddaji Tarča in jasno izražanje svojih stališč ter kritičnost do društva. Pri tem nisem bila niti najmanj žaljiva in sem izraženo mnenje podala, da bi se stanje in pogoji v društvu izboljšali. Članarino in druge obveznosti do društva vsako leto v roku poravnam, zato sem še toliko bolj ogorčena nad načinom in razlogi moji izključitvi iz društva. Dovolj je, da si na spletni strani Društva distrofikov Slovenije preberete statut društva in povsem jasno je, da postopek izključitve ni potekal v skladu s statutom, saj me je izključil upravni odbor oz. kar sam predsednik društva. Na to odločitev nimam ne jaz, ne ostali nikakršne možnosti pritožbe ali ugovora, kar je zopet v nasprotju s statutom. Še največji zločinci imajo možnost zagovora oz. pojasnjevanja lastnega stališča. Na dopis Društva distrofikov Slovenije smo se vsi štirje izključeni pritožili in sicer na Častno razsodišče društva (ne vemo kdo so člani, ker nam tega niso hoteli povedati), na Upravni odbor in Občni zbor društva, vendar nobenega odgovora do danes še nismo prejeli in dvomim, da ga sploh bomo. Dopise s prošnjo za posredovanje in pomoč smo poslali tudi Socialni zbornici Slovenije, Varuhu za človekove pravice, Uradu za enake možnosti in Komisiji RS za enake možnosti in peticije v DZ., a smo od vseh prejeli podoben negativen odgovor, češ da niso pristojni za posredovanja in da je to interna zadeva društva. Nad tem dejstvom sem zelo razočarana, toliko uradov in institucij, toliko govora o preprečevanju diskriminacije in enakosti ter podobnih velikih besed, a ko se konkretni primeri dogodijo ni nihče za nič pristojen, dokler ni prepozno, ali ne? Meni in mojim prijateljem pa se redno izvajajo hudi pritiski, diskriminacije in kršitve Ustave (saj sem kaznovana zato, ker sem svoje mnenje izrazila javno) s strani enih in istih oseb, ki gredo daleč preko svojih pristojnosti in pooblastil (predsednik društva si je celo dovolil klicati mojega očeta in mu groziti), pa je vse kar dobimo v odgovor to, da gremo v zasebno tožbo. Navedene institucije imajo na svojih spletnih straneh etične kodekse, deklaracije in druge dokumente, ki pa jih očitno za nas ne morejo uporabiti, najverjetneje ker gre za invalide proti invalidom, čeprav smo dve izključeni najprej ženski in strokovnjakinja s področja socialnega varstva, vsi štirje pa smo prej kot invalidi, državljani RS in ljudje, ali ne?

Na vas se obračam zato, ker ne želim, da se podobne zgodbe ponavljajo še naprej. Nismo prvi, ki jih je Društvo distrofikov Slovenije izključilo iz povsem neopravičenih razlogov, vendar pa hočemo, da se tako ravnanje ustavi. Sama osebno nisem življenjsko odvisna od uslug in storitev društva, vendar pa je veliko članov odvisnih (prevozi, zaposlitev, rehabilitacija,…) in ti se že sedaj bojijo na glas povedati svoje mnenje, kaj šele, da bi tudi javno izrazili svojo kritiko, zato želim, da se naš primer reši in obsodi tako, da tisti, ki sedaj izrabljajo svoj položaj in moč, ne bodo upali kaj podobnega ponoviti. Ni res, da je Društvo distrofikov Slovenije zgolj pravna oseba zasebnega prava, ampak so njegove pristojnosti veliko širše in večje, torej tudi odgovornosti; saj je društvo, ki ima status javnega interesa ter še poseben status reprezentativne invalidske organizacije. Pritožbo smo naslovili tudi na pristojno ministrstvo, na ministra g. Janeza Drobniča, a do danes še nismo prejeli nobenega odgovora, čeprav je rok že potekel.

V upanju, da nam in da mi vsaj mediji lahko pomagate s prikazovanjem »svinjarij«, ki se dogajajo na invalidski sceni, se vam lepo zahvaljujem. Za vse dodatne informacije in pojasnila sem vam z veseljem na voljo na številki 01/530 84 81 ali 031/312 270.

Martina Piskač

V vednost:
-Urad varuha človekovih pravic
-Urad za enake možnosti
-Socialna zbornica Slovenije
-Komisija za enake možnosti
-Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve

Ali mi zna kdo povedati, od kdaj je zaposlitev odvisna od članstva v društvu?

Glede na to, da me je mag. Janez Sodržnik javno blatil za negativno osebnost, da naj bi ga klicali nekateri invalidi, naj kar naravnost povem, da nisem presenečen nad takšnim početjem. Ob tem, da slovim kot sovražnik št. 1 Šuštaršičevih privilegiranih invalidov, me to tudi ne preseneča, saj karkoli v življenju naredim negativno ali pozitivno, se potrudijo maloštevilni predstavniki t.i. Šuštaršičevih “slovenskih invalidov” vsa moja dejanja razvrednotiti in mi že vrsto let podtikajo vse mogoče. Poleg tega me sistematično preganjajo preko sodišč (kazensko in civilno), na presenečenje sem bil dvakrat obsojen za isto dejanje zaradi objave kritičnega članka v Slovencu leta 1995 in bi moral Šuštaršiču plačati 1.000.000 SIT zaradi razžalitve časti njegovega dobrega imena in časti. Več ljudi je
animiranih in so se očitno hudodelsko dogovorili, da bodo pričali proti meni (Milojka Jeršin, Marjan Klemenčič, ki prikrito delujeta tudi proti Eleni Pečarič in YHD čeprav koristijo njihove storitve, njun šofer Lajoš Farakaš, Boris Šuštaršič, njegov šofer Janez Plevnik in njegov odvetnik Emil Lipovec, ki ga vneto plačujejo iz sredstev FIHO).

Navedena oddaja je izvenela v dobro DSO Fužine, saj so sogovorniki potrdili, da so bile obtožbe neresnične. Janez Sodržnik je sicer skušal zadevo nekako omiliti, saj je verjetno spoznal svojo napako toda po toči zvoniti je prepozno. Lahko le obžalujem, da se ni niti toliko potrudil, da bi se prišel prepričati na licu mesta, kako poteka življenje v DSO Fužine.

Glede na to, da se je mag. Janez Sodržnik obregnil tudi vame, pa želim poudariti sledeče. Janez Sodržnik je kandidiral na listi Slovenija je naša (SJN, njen generalni sekretar, predsednik razvpiti Koprski župan, ki ima podporo predsednika Vlade RS) z Borutom Pogačnikom (oba Ljubljana-Bežigrad), ki pa je tiskovni predstavnik nelegalnega NSIOS-a oz. njihovega razvpitega predsednika Borisa Šuštaršiča (glej posnetek TV Tarča, dne 24.1.2006, ki jo je vodila Lidija Hren), ki že dobro desetletje in več tepta pravice hendikepiranih do neodvisnega življenja. In ta isti Borut Pogačnik je tudi občasni novinar na RGL, kjer pripravlja NSIOS-ovsko koordinirane oddaje o invalidski problematiki. In ta isti Borut Pogačnik je tudi grafolog, ki na sodišču pomaga s svojim mnenjem, da oprostijo obtožb ponarejanja podpisov in plačila dolga Marjana Klemenčiča (po 10 letih se je razkrinkalo da je patološki odvisnež od iger na srečo) v znesku preko 22.000.000 SIT, člana Društva distrofikov Slovenije, direktorja invalidskega podjetja SKIPPER d.o.o., ki je preko preko športnih in poslovnih krogov (sponzor KK Olimpija, Slovenian Business Catalogue) prijatelj mag. Janeza Sodržnika. In ta isti Janez Sodržnik sedi v Nadzornem odboru Loterije Slovenije z Borisom Šuštaršičem, kjer je neznano kam poniknilo 3 mlrd SIT v Zbiljski Gaj kjer so nategnili ogromno ljudi. In krog je zaključen.

Nadzorni svet Loterije Slovenije
Boris ŠUŠTARŠIČ, FIHO (predsednik) 01.06.2003
Karmen DIETNER, SOD (namestnica) 01.06.2003
Janko KUŠAR, FIHO 01.06.2003
Marija DEDEK, zaposleni 01.06.2003
Aleksandra VUKOVIČ – KAČAR, KAD 01.06.2003
Janez SODRŽNIK, FŠO 01.06.2003
Damjan LAH, Republika Slovenija 18.04.2002
Irena MIKULAN, zaposleni 01.06.2003
Laura NEMEC, zaposleni 01.06.2003
Slavko PRAZNIK, zaposleni 01.06.2003

Kandidati v IV. VOLILNI ENOTI na državno zborskih volitvah 2004:
1. Vlasta ŠINKOVEC (Kočevje)
2. Ivan VOGRIN (Ribnica)
3. Anton KASTELIC (Grosuplje)
4. Anton JEGLIČ (Litija)
5. Manja LESKOŠEK (Ljubljana Moste-Polje)
6. Aleš REMIH (Ljubljana Moste-Polje)
7. Jos ZALOKAR (Ljubljana Moste-Polje)
8. Borut POGAČNIK ( Ljubljana Bežigrad)
9. Janez SODRŽNIK (Ljubljana Bežigrad)
10. Lado GORIČAN (Trzin, Mengeš,Trojane)
11. Stane KOVAČ (Domžale)

Sestava izvršnega odbora ŠZL: predsednik Janez Sodržnik, člani Edvard Šega, Pavel Kavčič, Oto Giacomell, Jožica Markovič, Dejan Crnek, Meta Zagorc, Marija Čas, Tone Simončič, Tomaž Willenpart, Zvjezdan Mikič, Aleš Zavrl, Barbara Jerman, Boris Makoter, Mirko Ribičič.

Če grem še dalje na predlog Olimpijskega komiteja Slovenije – Združenja športnih zvez dalje sedi Janez Sodržnik v ŠFS, kjer je član tudi spodaj označen gospod kateri mislim, da ima tudi nekega svojca tu v domu saj ga večkrat videvam, ko pride na obisk v DSO Fužine. Mogoče bi on lahko kaj povedal o razmerah v DSO Fužine. Člani sveta fundacije za financiranje športnih organizacij v RS na predlog Olimpijskega komiteja Slovenije – Združenja športnih zvez::
TONE VOGRINEC (predsednik sveta fundacije)
mag. TONE JAGODIC
DUŠAN PREZELJ
JOŽE REBEC
JANEZ SODRŽNIK
Naj ponovim kar sem že zapisal, da je v zdravstvu in sociali zadnja leta vsebolj napeto, seveda zaradi finančnih prioritet te družbe. In resnica je tudi, da za vzdrževanje določenega nivoja storitev obstajajo predpisani normativi. Ti normativi so npr. število zaposlenih na oskrbovanca/-ko, delovni čas, delovne zadolžitve, materialni pogoji. Seveda pa vsi predpisi tega sveta ne morejo v celoti zaobjeti življenja kot takega. In to je resnica – vsakodnevni trud po najboljših močeh, da se zagotovi stanovalcu prijazno okolje. To je umetnost, ki je daleč od kritiziranja in cinizma, gospoda Sodržnika.

Kljub različnim političnim vplivom, pri takšnem konceptu in pristopu vodenja, kot ga ima sedanja ekipa, sem prepričam, da bo na Fužinah sijalo sonce za vse stanovalce sleherni dan, ne glede na zunanje vremenske vplive.

Rafael Zupančič Raf

P.S.
V teh dneh nas je zapustil velik domoljub, človek širokih obzorij in dobrega srca. Bil je hudo bolan. Z njim sem stkal izjemno prijeten prijateljski odnos. Dragi Albert Franko, me je ne glede na to, da so moj prihod v DSO Fužine spremljale vsemogoče negativne govorice in informacije o meni, sprejel kot prijatelja, me je imel možnost dobro spoznati ter me tudi zagovarjal v krogih, kjer imajo vpliv Šuštaršičevi invalidi.

Dragi Albert, počivaj v miru in naj ti bo lahka slovenska zemlja. Ponosen sem, da sem se imel možnost družiti s teboj, ohranil te bom v lepem in večnem spominu.

A ste res mislili da obstaja demokracija, svoboda govora, javnost?
Pravice pa itak ni.
Tolaži me le, da nje kosa kosi vse od kraja.
Tolažba pa taka, nikakva.

NOVO DRUŠTVO DISTROFIKOV PO VZORU MADRIDSKE DEKLARACIJE

torek, marec 14 2006 @ 22:34 CET
Piše: Martina Piskač
Ogledov: 0
Ustanavljamo novo DRUŠTVO ZA KVALITETNO ŽIVLJENJE DISTROFIKOV SLOVENIJE, v katerem ste dobrodošli vsi, ki vam ni vseeno, KAM, KAKO,in ZAKAJ.
Potrebno bo še nekaj članov, da bomo reprezentativni.
VABLJENI!

Martina Piskač
Uroš Sedej

Komentar:A JE TO RES DA JE KONEC INPERIA SUSTERSIC,MISLIM DA JE CAS.