snemanje oddaje TARČA
Šifra: 012-3/2006
Ljubljana, dne 27. 6. 2006
GENERALNI SEKRETARIAT VLADE
REPUBLIKE SLOVENIJE
[email protected]
ZADEVA: Poročilo medresorske delovne skupine za pripravo strategije delovanja in financiranja invalidskih, humanitarnih in športnih organizacij ter pripravo sprememb zakona, ki bo uredil to področje – predlog za obravnavo
1. Predlog sklepa Vlade RS:
Na podlagi 21. člena Zakona o Vladi Republike Slovenije (Ur. l. RS št. 24/05 – uradno prečiščeno besedilo) je Vlada Republike Slovenije na svoji …………. seji dne ……….. 2006 sprejela naslednja sklepa:
1. Vlada Republike Slovenije sprejme Poročilo medresorske delovne skupine za pripravo strategije delovanja in financiranja invalidskih, humanitarnih in športnih organizacij ter pripravo sprememb zakona, ki bo uredil to področje.
2. Vlada Republike Slovenije ustanovi delovno skupino pod vodstvom Ministrstva za šolstvo in šport. Naloga delovne skupine je, da do 1. 9. 2006 pripravi spremembe Zakona o lastninskem preoblikovanju Loterije Slovenije na podlagi v sprejetem poročilu opredeljenih strokovnih izhodišč, ki predstavljajo predlog možnih rešitev in ne dokončne rešitve. Delovno skupino sestavljajo naslednji člani:
– Simon Starček, Ministrstvo za šolstvo in šport, vodja delovne skupine
– mag. Drago Balent, Ministrstvo za šolstvo in šport,
– Roža Žust, Ministrstvo za finance,
– mag. Cveto Uršič, Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve,
– dr. Tanja Mate, Ministrstvo za zdravje,
– Romana Javornik Žnidarič, Ministrstvo za gospodarstvo,
– dr. Jelka Pirkovič, Ministrstvo za kulturo,
– Nina Božičnik, Služba Vlade RS za zakonodajo,
– mag. Janez Jug, Fundacija za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij,
– Andrej Brvar, Fundacija za financiranje športnih organizacij.
Številka:
Datum:
VLADA REPUBLIKE SLOVENIJE
MAG. BOŽO PREDALIČ
V. D. GENERALNEGA SEKRETARJA
Prejmejo:
– Ministrstvo za šolstvo in šport
– Ministrstvo za finance
– Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve
– Ministrstvo za zdravje
– Ministrstvo za gospodarstvo
– Ministrstvo za kulturo
– Služba Vlade RS za zakonodajo
– FIHO, Stegne 21/C, 1000 Ljubljana
– FŠO, Dunajska 51, 1000 Ljubljana
2. Osebe, odgovorne za strokovno pripravo in usklajenost gradiva:
Pripravila medresorska delovna skupina: mag. Drago Balent, Ministrstvo za šolstvo in šport, predsednik, Roža Žust, Ministrstvo za finance, mag. Cveto Uršič, Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, Ignac Polajnar, Ministrstvo za šolstvo in šport, Andrej Benkovič, Ministrstvo za šolstvo in šport, Nada Davidovič, Ministrstvo za zdravje, Romana Javornik Žnidarič, Ministrstvo za gospodarstvo, mag. Janez Jug, FIHO.
Predstavniki vlade, ki bodo sodelovali pri delu Državnega zbora RS:
/
3. Gradivo se sme objaviti na svetovnem spletu:
Da.
4. Obrazložitev predlaganega nujnega oz. skrajšanega postopka obravnave predloga zakona v Državnem zboru RS:
/
Predlog in obrazložitev razlogov, zaradi katerih se predlaga skrajšanje poslovniških rokov (tretji odstavek 17. člena Poslovnika Vlade RS):
/
5. Kratek povzetek gradiva:
Zaradi kratkega roka priprave gradiva se je delovna skupina pri svojem delu osredotočila na najbolj pereče probleme (sestava svetov fundacij, profesionalizacija direktorske funkcije), za katere je ocenila, da bi jih bilo najbolj smiselno urediti v okviru obstoječega Zakona o lastninskem preoblikovanju Loterije Slovenije, oziroma z ustreznimi spremembami le-tega. V podporo temu so bila oblikovana nekatera stališča in predlogi, ki pa niso dokončni, ampak so mišljeni kot podlaga za nadaljnjo razpravo. Fundaciji sta bili ustanovljeni z namenom financiranja invalidskih in humanitarnih oziroma športnih organizacij (neposredni uporabniki). Uporaba sredstev fundacij je urejena s pravilnikom o merilih in pogojih za uporabo sredstev fundacij, ki ga sprejme svet fundacije. S financiranjem dejavnosti invalidskih, humanitarnih in športnih organizacij se uresničuje tudi javni interes na navedenih področjih. Obe fundaciji sta bili ustanovljeni kot pravni osebi javnega prava. Zakon in kasnejše njegove spremembe je uredil sestavo in delovanje obeh fundacij, kakor tudi poročanje o delu, finančnem poslovanju ter nadzor nad poslovanjem. Že v procesu sprejemanja Zakona o lastninskem preoblikovanju Loterije Slovenije je bilo moč ugotoviti nekatera nezadovoljstva in nasprotujoče si interese glede sestave članov sveta obeh fundacij kot organa fundacije, ki odloča o razporejanju sredstev (zastopanost, nezdružljivost funkcij), le-to pa se sedaj izraža tudi skozi nezadovoljstvo ob vsakoletni delitvi sredstev neposrednim uporabnikom. Posledično je prihajalo tudi do sporov med posameznimi organizacijami znotraj fundacij. Dodaten problem predstavlja, poleg sestave svetov, sam postopek razdeljevanja sredstev (splošni upravni postopek in posebnosti v delovanju fundacij) ter pogoji, merila in razmerja med sredstvi, ki se razporejajo (pravila, zakonitost in transparentnost) ter notranji nadzor. Nezadovoljivo pa je tudi poročanje o porabljenih sredstvih. V zadnjem času je glede na pomen in obseg sredstev, s katerimi razpolagata, izkazana tudi potreba po profesionalizaciji direktorjev fundacij. Trenutna ureditev kaže na pomanjkanje mehanizmov, ki bi zagotavljali učinkovito in transparentno poslovanje fundacij in s tem uresničevanje njihovega poslanstva. Zaradi vpliva sestave Sveta fundacije na odločanje o razporejanju sredstev ima gradivo vpliv na socialni položaj posameznih uporabnikov sredstev.
6. Presoja učinkov in usklajenost vladnega gradiva:
I. Izjavljam, da gradivo nima nikakršnih učinkov na področjih iz tretje alineje tretjega odstavka 8. člena Poslovnika Vlade RS, oziroma da ima zanemarljive finančne učinke (pod 10 mio SIT v tekočem in naslednjih treh letih).
Gradivo je medresorsko usklajeno, saj so v medresorski delovni skupini sodelovala vsa pristojna ministrstva, in sicer Ministrstvo za šolstvo in šport, Ministrstvo za finance, Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, Ministrstvo za zdravje in Ministrstvo za gospodarstvo.
dr. Milan Zver
MINISTER
Priloge:
– Poročilo medresorske delovne skupine za pripravo strategije delovanja in financiranja invalidskih, humanitarnih in športnih organizacij ter pripravo sprememb zakona, ki bo uredil to področje
Vodja Direktorata za šport
Simon Starček
Datum: 27. 6. 2006
POROČILO
Vladi Republike Slovenije
Povezano z 24. in 63. sejo z dne 12. 5. 2005 in 2. 3. 2006 in
Sklepom o ustanovitvi medresorske delovne skupine za pripravo dolgoročne strategije delovanja in financiranja invalidskih, humanitarnih in športnih organizacij ter pripravo zakona, ki bo celovito uredil to področje
Pripravila delovna skupina:
mag. Drago Balent, Ministrstvo za šolstvo in šport, predsednik
Roža Žust, Ministrstvo za finance
Mag. Cveto Uršič, Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve
Ignac Polajnar, Ministrstvo za šolstvo in šport
Andrej Benkovič, Ministrstvo za šolstvo in šport
Nada Davidovič, Ministrstvo za zdravje
Romana Javornik Žnidarič, Ministrstvo za gospodarstvo
mag. Janez Jug, FIHO
V Ljubljani, 30. 3. 2006.
Vsebina
1. UVOD………………………………..……………………………………………………3
1.1. OPIS PROBLEMATIKE…………………………………………………………………..4
1.2. USTANOVITEV IN POSLOVANJ FUNDACIJ………………………………………….4
2. VIRI SREDSTEV……….…………………………………………………………5
2.1. SREDSTVA ZA FINANCIRANJE INVALIDSKIH IN HUMANITARNIH…………….5 ORGANIZACIJ
2.2. DRUGI PRIHODKI FIHO IN FŠO…………………………………………………………7
2.3. SREDSTVA ZA FINANCIRANJE INVALIDSKIH IN HUMANITARNIH
ORGANIZACIJ V OBDOBJU OD LETA 1995…………………………………………..8
2.4. SREDSTVA ZA FINANCIRANJE ŠPORTNIH ORGANIZACIJ V OBDOBJU
OD LETA 1995……………………………………………………………………………..9
3. FUNDACIJA ZA FINANCIRANJE INVALIDSKIH IN
HUMANITARNIH ORGANIZACIJ (FIHO)……….………….11
4. FUNDACIJA ZA FINANCIRANJE ŠPORTNIH
ORGANIZACIJ (FŠO)…………………….………………………………….16
5. PREDLOGI SPREMEMB ZA IZBOLJŠANJE
DELOVANJA…………………………………………………………………….. 20
6. PREDLOG SPREMEMB ZAKONA O LASTNINSKEM
PREOBLIKOVANJU LOTERIJE SLOVENIJE………………23
1. UVOD
Vlada Republike Slovenije je na svoji 24. in 63. seji dne 12. 5. 2005 in 2. 3. 2006 obravnavala informacijo o pripravi predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o lastninskem preoblikovanju Loterije Slovenije in informacijo o delovanju fundacij za financiranje invalidskih, humanitarnih in športnih organizacij v Republiki Sloveniji s predlogi ukrepov za razrešitev problematike in potrebnih sprememb. V zvezi z obravnavanim gradivom je Vlada Republike Slovenije sprejela sklep o ustanovitvi medresorske delovne skupine za pripravo dolgoročne strategije delovanja in financiranja invalidskih, humanitarnih in športnih organizacij ter pripravo zakona, ki bo celovito uredil to področje. S sklepom so bile določene naloge in sestava delovne skupine in tudi rok, do katerega naj bi delovna skupina zaključila delo in Vladi Republike Slovenije predložila predlog zakona, to je 30. 3. 2006.
Delovna skupina, sestavljena iz predstavnikov Ministrstva za šolstvo in šport, Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, Ministrstva za finance, Ministrstva za zdravje in Ministrstva za gospodarstvo ter Fundacije za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij v Republiki Sloveniji se je od sprejetja sklepa dne 2. 3. 2006 sestala trikrat, 15. 3., 22. 3. in 29. 3. ter se v tem času pisno in ustno seznanila z informacijami in stališči predstavnikov posameznih institucij.
Zaradi kratkega roka priprave gradiva se je delovna skupina pri svojem delu osredotočila na najbolj pereče probleme (sestava svetov fundacij, profesionalizacija direktorske funkcije), za katere je ocenila, da bi jih bilo najbolj smiselno urediti v okviru obstoječega Zakona o lastninskem preoblikovanju Loterije Slovenije, oziroma z ustreznimi spremembami le-tega. V podporo temu so bila oblikovana nekatera stališča in predlogi, ki pa niso dokončni ampak so mišljeni kot podlaga za nadaljnjo razpravo.
Za izbiro najbolj ustrezne rešitve bi bila potrebna širša koordinacija in daljši rok priprave, ki ga zahteva potreba po celoviti ureditvi problematike: to je ureditev delovanja fundacij, kolikor zaradi specifičnega področja delovanja to ni urejeno v Zakonu o ustanovah; definiranje vseh virov financiranja invalidskih, humanitarnih in športnih organizacij in možne rešitve pri zagotavljanju trajnega vira financiranja, kolikor le-ta ni (ne bo) zadosten, pri delitvi in porabi sredstev; uravnoteženje avtonomnosti na eni nadzora na drugi strani; določitev pravila javno-zasebnega partnerstva, upoštevaje raznolikosti ter specifike delovanja in organizacije invalidskih, humanitarnih in športnih organizacij; določitev jasnih in nedvoumnih pravil in meril za delitev sredstev neposrednim uporabnikom, v kolikor ta niso ustrezna ali zadostna.
Predlagamo, da se do sprejetja celovite rešitve tudi z dopolnitvijo notranjih atov fundaciji zagotovi kvalitetnejšo ureditev vprašanja, ki zadevajo postopke pri razdeljevanju sredstev, na način, ki bi prispeval k večji transparentnosti in zadovoljstvu uporabnikov.
Glede na zgoraj navedeno je delovna skupina pripravila širšo informacijo, ki prikazuje nekatere vidike problematike, s predlogi sprememb, ki bi po mnenju članov delovne skupine kratkoročno izboljšale stanje na tem področju.
1.1. OPIS PROBLEMATIKE
Dejavnost invalidskih, humanitarnih in športnih organizacij praviloma izvajajo nepridobitne in ne vladne organizacije z namenom zagotavljanja in ustvarjanja boljših pogojev za delo in življenje posameznih skupin prebivalstva. Republika Slovenija dejavnost tovrstnih organizacij financira delno s sredstvi iz proračuna v okviru transferov, ki jih med uporabnike delijo pristojna ministrstva, del javnih sredstev pa zagotavlja preko koncesijskih dajatev od prirejanja iger na srečo, ki jih med uporabnike delita Fundacija za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij v Republiki Sloveniji (FIHO) in Fundacija za financiranje športnih organizacij v Republiki Sloveniji (FŠO). Precejšen del sredstev organizacije pridobivajo tudi od donatorjev in sponzorjev. Kljub temu si uporabniki za izvajanje svojih programov ne uspejo zagotoviti vseh potrebnih oziroma želenih sredstev.
1.2. USTANOVITEV IN POSLOVANJE FUNDACIJ
Z Zakonom o lastninskem preoblikovanju Loterije Slovenije se je Loterija Slovenije p.o. preoblikovala v delniško družbo, pri čemer je bilo 50 % družbenega kapitala v obliki delnic preneseno na dve fundaciji, ki sta bili ustanovljeni s tem istim zakonom: FIHO 40 % delnic in FŠO 10 % delnic, ki sta s tem postali 50 % lastnici Loterije Slovenije.
Fundaciji sta bili ustanovljeni z namenom financiranja invalidskih in humanitarnih oziroma športnih organizacij (neposredni uporabniki). Uporaba sredstev fundacij je urejena s pravilnikom o merilih in pogojih za uporabo sredstev fundacij, ki ga sprejme svet fundacije. S financiranjem dejavnosti invalidskih, humanitarnih in športnih organizacij se uresničuje tudi javni interes na navedenih področjih. Obe fundaciji sta bili ustanovljeni kot pravni osebi javnega prava. Zakon in kasnejše njegove spremembe je uredil sestavo in delovanje obeh fundacij, kakor tudi poročanje o delu, finančnem poslovanju ter nadzor nad poslovanjem.
Že v procesu sprejemanja Zakona o lastninskem preoblikovanju Loterije Slovenije je bilo moč ugotoviti nekatera nezadovoljstva in nasprotujoče si interese glede sestave članov sveta obeh fundacij kot organa fundacije, ki odloča o razporejanju sredstev (zastopanost, nezdružljivost funkcij), le-to pa se sedaj izraža tudi skozi nezadovoljstvo ob vsakoletni delitvi sredstev neposrednim uporabnikom. Posledično je prihajalo tudi do sporov med posameznimi organizacijami znotraj fundacij.
Dodaten problem predstavlja, poleg sestave svetov, sam postopek razdeljevanja sredstev (splošni upravni postopek in posebnosti v delovanju fundacij) ter pogoji, merila in razmerja med sredstvi, ki se razporejajo (pravila, zakonitost in transparentnost) ter notranji nadzor. Nezadovoljivo pa je tudi poročanje o porabljenih sredstvih.
V zadnjem času je glede na pomen in obseg sredstev s katerimi razpolagata izkazana tudi potreba po profesionalizaciji direktorjev fundacij.
Trenutna ureditev kaže na pomanjkanje mehanizmov, ki bi zagotavljali učinkovito in transparentno poslovanje fundacij in s tem uresničevanje njihovega poslanstva.
2. VIRI FINANCIRANJA
2.1. PRIHODKI IZ PRIREJANJA IGER NA SREČO KOT ENEGA OD VIROV
FINANCIRANJA FIHO IN FŠO
Igre na srečo so monopolna dejavnost, ki je pod strogim nadzorom države. Država dovoljuje prirejanje iger na srečo z določenim fiskalnim namenom, tako Zakon o igrah na srečo določa, da se celoten znesek sredstev koncesijske dajatve za trajno prirejanje klasičnih iger na srečo in 5% sredstev dajatev za občasno prirejanje klasičnih iger na srečo ter 4,4 % sredstev plačila koncesije za prirejanje posebnih iger na srečo uporabljajo za financiranje dejavnosti invalidskih, humanitarnih in športnih organizacij.
Pri tajnem prirejanju klasičnih iger na srečo, ki jih prirejata Loterija Slovenije in Športna loterija, se po določbi 46. člena Zakona o igrah na srečo, nameni 80 % sredstev, doseženih s plačilom koncesijskih dajatev od številčne loterije, loterije s trenutnim dobitkom in lota za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij, 20 % sredstev pa za financiranje dejavnosti športnih organizacij. Za financiranje dejavnosti športnih organizacij pa se nameni 80 % sredstev, doseženih s plačilom koncesijskih dajatev od športne napovedi, drugih športnih stav in kviz loterije, 20 % sredstev pa za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij.
Osnova za obračun in plačevanje koncesijske dajatve za trajno prirejanje klasičnih iger na srečo je vrednost vplačil, doseženih s prodajo srečk in zmanjšanih za izplačane dobitke. Višino koncesijske dajatve določi Vlada Republike Slovenije s sklepom o dodelitvi koncesije za vsako klasično igro na srečo posebej in se giblje v razponu od 25 % do 45 %. V sklepu o dodelitvi koncesije Vlada Republike Slovenije določi tudi delitveno razmerje glede na vrsto klasične igre na srečo, za katero je dodelila koncesijo.
Prireditelja klasičnih iger na srečo na podlagi trenutno dodeljenih koncesij nakazujeta FIHO 80 % koncesijske dajatve od naslednjih iger: Loto, Ekspres loterija, Hip loterija, 3×3 plus 6, Deteljica, ASTRO, Izredna srečka, Hitra srečka in Petica in 20 % koncesijske dajatve od iger: Vroče poletje, Dobim podarim, Prve stave, Olimpijska srečka in POLO, FŠO pa 80 % koncesijske dajatve od naslednjih iger: Vroče poletje, Dobim podarim, Prve stave, Olimpijska srečka in POLO in 20 % koncesijske dajatve od iger: Loto, Ekspres loterija, Hip loterija, 3×3 plus 6, Deteljica, ASTRO, Izredna srečka, Hitra srečka in Petica.
Pri prirejanju posebnih iger na srečo v igralnicah in igralnih salonih je na podlagi določbe 74. člena Zakona o igrah na srečo 2,2 % koncesijske dajatve od teh iger prihodek FIHO in 2,2 % pa prihodek FŠO. Višina koncesijske dajatve za prirejanje posebnih iger na srečo je določena v 75. členu za igralnice in v 98. členu za igralne salone.
Poleg navedenih vplačil pa morajo na podlagi 19. člena Zakona o igrah na srečo na račun navedenih fundacij vplačati 5 % od prihodkov, doseženih s prodajo srečk, zmanjšanih za izplačane dobitke tudi občasni prireditelji klasičnih iger na srečo, in sicer prireditelji s področja športa na račun FŠO, prireditelji z drugih področij pa na račun FIHO.
V tabeli 1 so prikazani podatki o plačani koncesijski dajatvi ločeno za oba trajna prireditelja klasičnih iger na srečo in za igralnice ter igralne salone. Glede na relativno majhno število občasnih prirediteljev je njihov prihodek zanemarljiv in ni prikazan.
TABELA 1: KONCESIJSKA DAJATEV
v tisoč tolarjev
Koncesijska dajatev 2002 Loterija Slovenije Športna loterija Igralnice igralni saloni Skupaj
– FIHO 2.984 166 137 3 3.290
– FŠO 770 291 137 3 1.201
SKUPAJ 3.754
457
274
6
4.491
Koncesijska dajatev 2003 Loterija Slovenije Športna loterija Igralnice igralni saloni Skupaj
– FIHO 2.535 144 151 30 2.860
– FŠO 652 324 151 30 1.157
SKUPAJ 3.187
468
302
60
4.017
Koncesijska dajatev 2004 Loterija Slovenije Športna loterija Igralnice igralni saloni Skupaj
– FIHO 3.470 163 150 61 3.844
– FŠO 882 455 150 61 1.548
SKUPAJ 4.352
618
300
122
5.392
Koncesijska dajatev 2005 Loterija Slovenije Športna loterija Igralnice igralni saloni Skupaj
– FIHO 3.574 173 180 80 4.007
– FŠO 929 512 180 80 1.701
SKUPAJ 4.503
685
360
160
5.708
Vir: Urad RS za nadzor prirejanja iger na srečo, 2006.
Iz prikazanih podatkov vidimo, da so bila sredstva koncesijske dajatve za financiranje invalidskih, humanitarnih in športnih organizacij v letu 2005 za 5,9 % večja kot v preteklem letu, od tega sta prireditelja klasičnih iger na srečo plačala fundacijama za 4,4 % več koncesijskih sredstev kot v preteklem letu. Poudarjamo pa, da je višina koncesijske dajatve zlasti odvisna od višine vplačil pri igri Loto in da je lanskoletno povečanje sredstev prav posledica velikega števila prenosov glavnega dobitka v navedeni igri, zato stalne visoke letne rasti sredstev ni mogoče z gotovostjo načrtovati.
Koncesionarji, ki prirejajo igre na srečo v igralnicah in igralnih salonih, so fundacijama leta 2005 plačali za 23 % več koncesijske dajatve kot leto poprej. Povečanje je posledica večjega števila koncesionarjev, ki prirejajo posebne igre na srečo v igralnih salonih, saj je leta 2004 poslovalo 25 igralnih salonov, leta 2005 pa 31.
V spodnji sliki je prikazana struktura delitve koncesijske dajatve od prirejanja iger na srečo za leto 2005 glede na prejemnika navedene dajatve.
Dokončni obračun koncesijske dajatve za leto 2005 sta oba prireditelja dolžna opraviti do 10. marca 2006. Loterija Slovenije je v dokončnem obračunu za preteklo leto izkazala preplačilo v znesku 25 mio. tolarjev (od tega 19 mio. tolarjev za FIHO in 6 mio. tolarjev za FŠO), pri Športni loteriji pa ni razlik. Loterija Slovenije bo preplačilo poračunala pri mesečnem obračunu koncesijske dajatve za mesec marec v aprilu 2006.
Iz naslova koncesijske dajatev za mesec januar in februar letošnjega leta (plačilo februarja in marca 2006) je FIHO prejel 506 milijonov tolarjev, FŠO pa 269 milijonov tolarjev.
2.2. DRUGI PRIHODKI FIHO IN FŠO
Poleg koncesijskih dajatev od prirejanja iger na srečo, ki so v celoti oz. deležu namenjene za financiranje invalidskih, humanitarnih in športnih organizacij na podlagi Zakona o igrah na srečo, pa se sredstva za te namene zagotavljajo tudi iz naslova delitve dobička Loterije Slovenije. Na podlagi sklepov skupščine delničarjev Loterije Slovenije sta fundaciji v juniju leta 2005 iz dobička Loterije Slovenije dobili izplačanih za 275 mio. tolarjev dividend (od tega FIHO, 220 mio. tolarjev in FŠO, 55 mio. tolarjev).
Prihodek fundacij so tudi sredstva, ki jih pridobita z darili, volili in drugi prihodki.
2. 3. SREDSTVA ZA FINANCIRANJE INVALIDSKIH IN HUMANITARNIH ORGANIZACIJ V OBDOBJU OD LETA 1995
Prikazana so samo sredstva, ki sta jih med uporabnike razporejala Loterijski svet, dokler je ta deloval v okviru Loterije Slovenije, p.o. in FIHO.
TABELA 2: SREDSTVA ZA FINANCIRANJE INVALIDSKIH IN HUMANITARNIH ORGANIZACIJ
v tolarjih
Leto Razpoložljiva
sredstva Invalidske
organizacije Število
uporabnikov Humanitarne
organizacije Število
uporabnikov
1995 1.355.331.746 1.220.053.928 10 135.277.818 23
1996 1.512.002.495 1.358.302.170 10 153.700.325 22
1997 1.751.393.084 1.591.284.175 11 160.108.909 26
1998 1.709.697.681 1.533.473.643 14 176.260.038 31
1999 2.025.837.295 1.507.155.295 16 518.682.000 28
2000 2.160.000.000 1.525.222.968 20 529.478.911 31
2001 2.180.000.000 1.734.830.245 21 588.946.496 35
2002 3.038.760.000 2.214.666.820 22 800.163.995 40
2003 3.481.000.000 2.584.890.000 23 860.125.000 37
2004 2.940.372.912 2.199.730.000 22 740.642.912 47
2005 4.063.932.183 2.770.623.567 21 1.293.308.616 55
2006 4.889.193.136 3.171.354.601 23 1.717.838.535 51
Vir: FIHO 2000, 2003, 2005 in 2006
Iz tabele 2 je razvidno, da so se sredstva, namenjena za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij, v opazovanem obdobju povečevala po povprečni 13 % letni rasti.
Realnemu povečevanju sredstev v začetku opazovanega obdobja je sledilo znižanje leta 1998. Znižanje je predvsem posledica uveljavitve novega delitvenega razmerja, ki je za invalidske in humanitarne organizacije manj ugodno, kot je bilo delitveno razmerje, ki ga je določal Loterijski svet, ki je deloval v okviru Loterije Slovenije. Ta je za financiranje športa namenjal le sredstva od športne napovedi.
Posledice spremembe delitvenega razmerja so se v naslednjem letu kompenzirale z novimi viri (koncesijska dajatev od igralnic, od igralnih salonov in udeležba na dobičku Loterije Slovenije), zaradi povečanega vpliva humanitarnih organizacij pa se je spremenil tudi delež sredstev, namenjen za financiranje invalidskih organizacij, in delež sredstev, namenjen za financiranje humanitarnih organizacij (humanitarnim organizacijam je v opazovanem obdobju pripadalo 25 % vseh sredstev fundacije, prej le 10 %, z uveljavitvijo novih pravil, ki veljajo za razdelitev sredstev od leta 2005, pa se je ta delež zvišal na 35 %). Tako so se sredstva, namenjena invalidskim organizacijam, realno zmanjšala tudi v letu 1999, število upravičencev do sredstev pa se je povečalo.
Izrazito, kar 39 % povečanje sredstev, je bilo leta 2002 posledica izjemo visokih vplačil pri igri Loto, katere pretežni del koncesijske dajatve se namenja za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij. Ker so bila večja vplačila posledica velikega števila prenosov glavnega dobitka, se je v naslednjem letu višina plačane koncesijske dajatve od prirejanja igre Loto znižala, znižal pa se je tudi skupni znesek plačanih koncesijskih dajatev od prirejanja klasičnih iger na srečo. Vendar pa se je ta leta 2004 in 2005 ponovno povečal in tudi tokratno povečanje je posledica izjemo visokih vplačil pri igri Loto, delno pa tudi povečanja koncesijske dajatve od prirejanja posebnih iger na srečo v igralnih salonih.
2. 4. SREDSTVA ZA FINANCIRANJE ŠPORTNIH ORGANIZACIJ V OBDOBJU OD LETA 1995
Prikazana so samo sredstva, ki sta jih med uporabnike razporejala Loterijski svet, dokler je ta deloval v okviru Loterije Slovenije, p.o. in FŠO.
TABELA 3: PORABLJENA SREDSTVA ZA FINANCIRANJE ŠPORTNIH ORGANIZACIJ
v tolarjih
Leto Razpoložljiva
sredstva Porabljena
sredstva Razpoložljiva – porabljena Število
uporabnikov Število
programov
1995 226.227.504 226.226.504 0 10 10
1996 194.821.616 194.821.331 285 24 24
1997 160.457.281 160.457.281 0 5 5
1998 570.324.488 125.645.745 444.678.743 28 36
1999 779.445.631 838.452.639 -59.007.008 225 263
2000 817.090.921 696.693.130 120.397.791 128 253
2001 1.082.411.573 818.075.145 264.336.428 128 259
2002 1.376.645.343 993.023.351 383.621.992 156 280
2003 1.249.249.125 1.349.770.589 -100.521.464
2004 1.570.761.597 1.292.465.436 278.296.161
2005 1.787.596.545 1.488.031.456 299.565.089
–
Vir: Olimpijski komite, 2000; Smučarska zveza, 2000; FŠO, 2000, 2003 in 2006
Tabela 3 prikazuje sredstva, ki so bila namenjena športnim organizacijam v obdobju od leta 1995 do leta 2002, realizacijo teh sredstev, število uporabnikov teh sredstev in število projektov, za katera so se namenila sredstva. Do ustanovitve FŠO je o razporejanju sredstev iz naslova prirejanja iger na srečo odločal Loterijski svet pri Loteriji Slovenije na podlagi Pravilnika o razporejanju loterijskih sredstev za socialno-humanitarne in športne dejavnosti. V tem času ni bilo natančnega nadzora nad porabo sredstev, zato so bila sredstva realizirana v celoti, število uporabnikov sredstev pa je bilo nizko. Število uporabnikov sredstev ni presegalo 28 organizacij tudi v letu ustanovitve FŠO, saj fundacija še ni dobila soglasja Državnega zbora RS k Pravilniku o merilih in pogojih za uporabo sredstev fundacije, zato je sredstva razdelila po sklepih Loterijskega sveta, preostanek sredstev pa je prenesla v leto 1999, ko je izvedla prvi javni razpis. Princip financiranja fundacije je prenos sredstev na izvajalca javnega razpisa po posredovanih dokazilih o realizaciji. Ker nekateri izvajalci do pogodbenih rokov ne dostavijo potrebnih dokazil, razpisana sredstva v posameznem letu niso realizirana v celoti in jih fundacija prenese v naslednji javni razpis.
3. FUNDACIJA ZA FINANCIRANJE INVALIDSKIH IN HUMANITARNIH ORGANIZACIJ (FIHO)
UREDITEV IN DELOVANJE FIHO
(kratek prikaz ob upoštevanju aktualne problematike)
I.
1.)
Zakon o lastninskem preoblikovanju Loterije Slovenije (ZLPLS – Uradni list RS št.: 44/96 in 47/97) je v 8. členu določil, da se ustanovita Fundacija za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij v Republiki Sloveniji in Fundacija za financiranje športnih organizacij v Republiki Sloveniji.
Fundacija za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij v Republiki Sloveniji (v nadaljevanju: FIHO) je bila ustanovljena leta 1998 z namenom, kot je zapisano v 10. členu Odloka o ustanovitvi fundacije za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij v Republiki Sloveniji (Ur. list RS, št. 9/1998), da financira oziroma sofinancira
– izvajanje posebnih socialnih programov in storitev invalidskih organizacij oziroma programov humanitarnih organizacij za reševanje socialnih stisk in težav oziroma reševanje socialnih potreb posameznikov,
– delovanje invalidskih oziroma humanitarnih organizacij,
– naložbe v osnovna sredstva invalidskih oziroma humanitarnih
organizacij ter njihovo vzdrževanje«.
Za izvedbo ustanovitve, organiziranja in omogočanja delovanja fundacije so bili potrebni naslednji pravni akti: Odlok o ustanovitvi FIHO, Pravila FIHO, Pravilnik o merilih in pogojih za uporabo sredstev FIHO. Pravila in pravilnik je sicer pripravila in sprejela fundacija, vendar je bilo za njihovo uveljavitev potrebno soglasje Državnega zbora RS. Ta je tudi sprejel Odlok o ustanovitvi FIHO. Pri izvajanju navedenih aktov je prišlo do nekaterih praktičnih izkušenj in potreb, zaradi katerih je bilo predlaganih in sprejetih nekaj sprememb in dopolnitev – ob sodelovanju in soglasju državnega zbora. Državni zbor je sprejel tudi nova zakona o invalidskih in o humanitarnih organizacijah, ki sta po svoji vsebini ter intenciji terjala prilagoditve aktov fundacije. Tudi te prilagoditve je obravnaval in z njimi soglašal državni zbor. Državni zbor je dal soglasje k spremembam in dopolnitvam Pravil FIHO dne 26.1.2005, prav tako pa je istega dne dal soglasje tudi k spremembam in dopolnitvam Pravilnika o merilih in pogojih za uporabo sredstev FIHO. Svet FIHO je v septembru 2005 sprejel Navodilo za uporabo meril pri ocenjevanju finančno ovrednotenih letnih delovnih programov invalidskih in humanitarnih organizacij, februarja 2006 pa še Pravilnik o organiziranju in izvajanju nadzora v invalidskih in humanitarnih organizacijah.
2.)
Organi fundacije so: svet fundacije, direktor, komisije in nadzorni odbor.
Fundacijo upravlja svet fundacije. Svet fundacije opravlja naslednje naloge:
– izvoli predsednika in namestnika predsednika sveta,
– sprejema pravila, pravilnik o merilih in pogojih za uporabo sredstev fundacije, poslovnik o delu fundacije in druge splošne akte fundacije,
– sprejema letni program dela, finančni načrt in zaključni račun,
– enkrat letno sprejme razporeditev sredstev fundacije,
– določa merila in pogoje za uporabo sredstev fundacije za posamezne namene,
– odloča o razporejanju sredstev na posamezne uporabnike,
– upravlja s svojimi delnicami Loterije Slovenije,
– upravlja s premoženjem fundacije,
– odloča o zmanjšanju ustanovitvenega premoženja,
– obravnava in sprejema poročila organov, ki jih je imenoval,
– imenuje direktorja fundacije,
– daje ustanovitelju in direktorju fundacije predloge in mnenja o posameznih vprašanjih,
– imenuje člane stalnih in občasnih komisij ter nadzornega odbora,
– imenuje predstavnike v skupščino in nadzorni svet Loterije Slovenije d.d.,
– opravlja druge naloge, ki so določene z zakoni, Od FIHO in drugimi splošnimi akti fundacije.
Svet fundacije ima 27 članov. Od tega jih 25 imenuje Državni zbor RS na predlog uporabnikov – 14 na predlog invalidskih organizacij in 11 na predlog humanitarnih organizacij, dva člana sta predstavnika vlade in ju imenuje Vlada RS. Mandatna doba članov sveta fundacije je 5 let.
Predsednika sveta FIHO imenuje svet fundacije iz med svojih članov za mandatno dobo petih let.
Direktorja FIHO imenuje svet fundacije za dobo petih let; k njegovemu imenovanju daje soglasje Državni zbor RS.
Člani sveta, predsednik sveta in direktor fundacije opravljajo svoje delo nepoklicno.
Svet ima komisije, katere so lahko stalne ali občasne. Komisije pripravljajo predloge gradiv za seje. Pri tem sodelujejo z direktorjem, predsednikom in namestnikom predsednika sveta. Pri svetu delujejo naslednje stalne komisije:
– komisija za pripravo pravil fundacije, za pripravo pravilnika o merilih in pogojih za uporabo sredstev fundacije in drugih splošnih aktov fundacije,
– komisija za ocenjevanje in pripravo predlogov za razporeditev sredstev invalidskih organizacij,
– komisija za ocenjevanje in pripravo predlogov za razporeditev sredstev humanitarnih organizacij.
Fundacija ima nadzorni odbor, sestavljen iz treh članov. Svet jih imenuje izmed uveljavljenih strokovnjakov na področju invalidskega, socialnega in zdravstvenega varstva na podlagi predlogov Vlade Republike Slovenije, invalidskih organizacij, ki delujejo na državni ravni (1. odstavek 25. člena Zakona o invalidskih organizacijah) in humanitarnih organizacij.
Nadzorni odbor nadzira uresničevanje sklepov sveta in komisij, nadzira porabo sredstev, ki so namenjena za delo fundacije. Nadzorni odbor o svojem delu poroča svetu.
Odlok o ustanovitvi FIHO v drugem odstavku 17. člena določa, da je fundacija dolžna enkrat letno, do konca meseca marca, predložiti poročilo o delu in finančnem poslovanju v preteklem koledarskem letu Državnemu zboru RS, Uradu Vlade RS za invalide in Ministrstvu, pristojnemu za področje delovanja invalidskih in humanitarnih organizacij.
II.
Osnova za razporejanje sredstev fundacije je sprejeti letni finančni načrt fundacije (6. člen pravilnika). Svet fundacije hkrati s sprejemom letnega finančnega načrta, z javnim razpisom, ki ga objavi v Uradnem listu RS, pozove invalidske in humanitarne organizacije, da kandidirajo za razporeditev sredstev fundacije s finančno ovrednotenimi letnimi delovnimi programi (12. člen pravilnika). Finančno ovrednotene letne delovne programe invalidske organizacije posredujejo na obrazcu FIHO 1, humanitarne organizacije pa na obrazcu FIHO 2 (14. člen pravilnika). Ti obrazci so bistveni dokumenti, na podlagi katerih se odvija nadaljnji postopek za razporeditev sredstev. Po predlogu obeh pristojnih komisij sveta fundacije nato svet sprejme dokončno odločitev o razporeditvi sredstev na invalidske in humanitarne organizacije.
Invalidske in humanitarne organizacije morajo poročilo o finančno realiziranih letnih delovnih programih dostaviti fundaciji najpozneje do konca meseca februarja za preteklo leto na predpisanih obrazcih (FIHO 3). Če posamezna organizacija v predpisanem roku in kljub pozivu ne dostavi poročila, se ji ukine izplačevanje odobrenih sredstev za tekoče koledarsko leto.
Organizacije so dolžne uporabljati pridobljena sredstva namensko in smotrno v skladu s sprejetim letnim finančno ovrednotenim delovnim programom.
Fundacija preko svojih organov in strokovne službe ali pooblaščene strokovne organizacije zagotavlja nadzor nad porabo namensko dodeljenih sredstev invalidskim in humanitarnim organizacijam za delovanje, za izvajanje programov in storitev ter za naložbe, financirane iz sredstev fundacije.
Pri opravljanju nadzora, ki ga izvaja ali naroči FIHO, so organizacije dolžne nadzornim organom omogočiti vpogled v celotno dokumentacijo o izvajanju programov in storitev ter razpolaganju s sredstvi, ki jih je organizacijam dodelila ta fundacija, ter dati vse potrebne podatke in pojasnila v zvezi z uporabo teh sredstev.
Nadzor obsega pregled stanja in podatkov o porabi sredstev, ugotavljanje ustreznosti in pravilnosti dela izvajalcev programov in storitev ter kakovosti in obsega opravljenega dela. Nadzor vključuje tudi inštruktažno svetovanje ter priporočila za odpravo ugotovljenih pomanjkljivosti. Organ, ki opravi nadzor, sestavi o tem poročilo in ga dostavi svetu.
V ilustracijo materialne strani delovanja fundacije prilagamo nekaj temeljnih podatkov o številu invalidskih in humanitarnih organizacij, ki so se financirale iz sredstev FIHO in višini razporejenih sredstev posamezni skupini le teh v zadnjem obdobju.
leto organizacije št. financiranih iz sredstev FIHO Razporejena sredstva
2004 invalidske organizacije
humanitarne organizacije 23
48 2.197.229.900,00 sit
740.642.912,00 sit
2005
invalidske organizacije
humanitarne organizacije 21
53 2.769.094.618,28 sit
1.293.687.917,00 sit
2006
invalidske organizacije
humanitarne organizacije 23
51 3.171.354.601,22 sit
1.717.838.535,59 sit
III.
1.)
V prvem obdobju je bilo najpogostejše vprašanje v zvezi z razporejanjem sredstev FIHO pomanjkljivo definiranje izpolnjevanje statusnega pogoja – namreč kako izkazovati dejanski status invalidske oz. humanitarne organizacije. Sredstva fundacije so npr. zahtevale raznovrstne organizacije, ki niso bile registrirane kot invalidska ali humanitarna društva oz. njihove zveze, temveč so delovale kot različne fundacije, agencije, centri, celo zasebni zavodi in podjetja. Prav tako je bil moteč predpisani pogoj, da mora invalidska oz. humanitarna organizacija izkazati, da deluje na območju vse države.
Pretežna večina nezadovoljstva in nasprotovanj oz. ugovorov se je nanašala na vprašanje izpolnjevanja teh dveh v veljavnih predpisih določenih pogojev. Drugi razlogi sporov in nezadovoljstva so bili redkejši in manj pomembni. Zlasti pogoj delovanja na celotnem območju države je postajal z nenehnim nastajanjem večjega števila manjših organizacij vedno bolj moteč in problematičen. Do rešitve tega problema je prišlo šele z uveljavitvijo najprej zakona o invalidskih organizacijah in zatem še zakona o humanitarnih organizacijah, ki sta neposredno uredila vprašanje statusa invalidske oz. humanitarne organizacije, hkrati pa tudi eliminirala delovanje na celotnem območju države kot poseben pogoj.
Treba je še pojasniti, da se je s problematiko nezadovoljstva in sporov zaradi omenjenih dveh temeljnih pogojev podrobno ukvarjalo tudi Računsko sodišče RS pri izvajanju revizije delovanja fundacije v letih 2001 in 2002. Sodišče v zvezi s tem ni ugotovilo nepravilnosti in je potrdilo, da je fundacija ravnala v skladu s tedaj veljavnimi predpisi.
Ugovorov in nezadovoljstva zaradi drugih razlogov je bilo v preteklosti veliko manj. Pretežno je bil razlog nezadovoljstvo organizacij, ker niso pridobile sredstev v taki višini, kot so pričakovale. Posamične sporne primere je fundacija razreševala sproti. Večina nezadovoljnih organizacij je racionalno sprejela pojasnilo, da so vsote odobrenih sredstev objektivno omejene z realnim obsegom finančnih sredstev fundacije in ni bilo večjih težav. Sicer pa so se vloge oz. ugovori tekoče reševali na način, ki je določen v predpisih oz. splošnih aktih fundacije po rednih poteh. Posamezna nezadovoljstva, pritožbe in spori na področju reševanja materialnih finančnih interesov so neizogiben in normalen pojav pri delovanju take inštitucije kot je fundacija, kateri je naloženo odgovorno in težavno breme razporejanja sredstev za financiranje oz. sofinanciranje invalidskih in humanitarnih organizacij. S temi pojavi se srečujejo vse podobne inštitucije in tudi državni organi, ki na podoben način razdeljujejo določena namenska sredstva. Vsaka jih rešuje v skladu s svojimi pravili oz. predpisi.
Iz leta v leto je fundacija postopno urejevala in izpopolnjevala način svojega delovanja; v zadnjem obdobju tudi po ugotovitvah in usmeritvah revizijskega pregleda računskega sodišča ter opravljene evalvacijske raziskave, ki jo je naročila fundacija pri Inštitutu za družbene vede po dogovoru z Odborom Državnega zbora za zdravstvo, delo, družino, socialno politiko in invalide, tako da je moč zaključiti, da je večina uporabnikov v invalidskih in humanitarnih organizacijah zadovoljna z delovanjem fundacije in da fundacija z dodeljevanjem sredstev pomembno prispeva k izboljševanju kvalitete njihovega življenja ter odpravljanju težav.
2.)
Obstoječa ureditev fundacije je skladna s poslanstvom in vlogo fundacije ter je bila uzakonjena po temeljiti in poglobljeni obravnavi. Fundacija je bila ustanovljena za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij ob predpostavki, da so organizacije do zdaj najboljša oblika združevanja in udejanjanja interesov posameznikov. Svoje interese uporabniki uveljavljajo s predstavniki v organih fundacije. Pri tem je temeljnega pomena tudi zakonsko zagotovljena finančna neodvisnost in avtonomnost fundacije.
Ta rešitev ustreza tudi načelom mednarodne ureditve in osnovam Evropske socialne politike, ki na tem področju podčrtujejo vlogo uporabnikov ter njihovo organiziranje in delovanje v okviru civilno družbene sfere po načelih avtonomnosti.
Da veljavna pravna ureditev ustreza tako mednarodnim standardom kot domačemu ustavnemu in pravnemu redu, je potrdilo tudi Ustavno sodišče RS, ki je s sklepom št. U-I-125/01-9 od 1. 4. 2004 zavrnilo vse pobude Društva YHD za oceno ustavnosti tozadevnih določb ZLPLS, Odloka o ustanovitvi FIHO, Pravil FIHO, Pravilnika FIHO o merilih in pogojih za uporabo sredstev fundacije ter Zakona o javnih skladih. Ustavno sodišče je svoj sklep sprejelo ob oceni, da so navedene pobude očitno neutemeljene. V obrazložitvi je še posebej navedlo, da je »zagotovitev udeležbe predstavnikov invalidskih organizacij v svetu fundacije, ki je pristojen tako za določitev meril in pogojev za uporabo sredstev kot tudi za njihovo konkretno razdelitev, razumen ukrep za dosego zasledovanega cilja – to je finančne podpore invalidskim organizacijam.«
Načelo, da predstavniki uporabnikov (so)odločajo v svetu fundacije, je bilo poglobljeno obravnavano tudi v revizijskem postopku Računskega sodišča RS in v opravljeni evalvacijski raziskavi, ki je potekala v preteklih dveh letih. V zaključnih ugotovitvah in poročilih obeh navedenih inštitucij to načelo ni bilo sporno.
4. FUNDACIJA ZA FINANCIRANJE ŠPORTNIH
ORGANIZACIJA
V obdobju 1998 – 2005 se je spremenila organiziranost slovenskega športa. V Olimpijski komite Slovenije – Združenje športnih zvez je včlanjenih pretežni del športnih zvez. V OKS-ZŠZ nista vključeni dve športni zvezi s področja športne rekreacije, Športna unija Slovenije in Sokolska zveza Slovenije. Športna unija združuje 351 društev z več kot 50.000 člani, Sokolska zveza pa združuje 29 društev. Omenjeni športni organizaciji ob Planinski zvezi Slovenije, ki se je med tem obdobjem vključila v OKS-ZŠZ in združuje 237 društev z več kot 52.500 individualnimi člani skrbijo za organiziranost na področju športne rekreacije.
V Svetu Fundacije za šport ni nobenega predstavnika ekipnih športov (nogomet, rokomet, košarka, hokej, odbojka, vaterpolo…) V Svetu FŠO ni predstavnikov Judo zveze, Strelske zveze, Veslaške zveze, Plavalne zveze, Gimnastične zveze, kajaka, zvez ne olimpijskih športov, pač pa so v Svetu Fundacije predstavniki Združenja športnih pedagogov – učiteljev telesne vzgoje v šolah, kljub temu, da šole niso športne organizacije, Balinarske zveze, Zveze za šport otrok in mladine, Študentskega-univerzitetnega športnega združenja, (Katerega je v Svetu FŠO po sporni poti nasledila Slovenska univerzitetna športna zveza, ki je bila ustanovljena komaj leta 2001) o katerih pa glede množičnosti članstva in reprezentativnosti v smislu športnih organizacij nimamo podatkov. Na FŠO je zaposlena še vedno samo administrativna sodelavka, vsi ostali delujejo kot pogodbeni sodelavci ali kot prostovoljci. Direktor ni profesionalno zaposlen in svoje delo kljub veliki odgovornosti (razdeljevanje preko 2,5 milijarde sit – preko 10 milijonov Eurov letno) opravlja v popoldanskem času.
Prihodki fundacije se morajo uporabljati le za izvajanje namena fundacije in za poslovanje fundacije. Sredstva fundacije razporeja Svet fundacije. Le-ta sprejema tudi pravila, ki jih mora pred veljavnostjo potrditi Državni zbor.
Fundacija največ sredstev namenja za gradnjo športnih objektov. Problemi je, ko javna sredstva prejmejo zasebne gospodarske družbe, javni interes pa pri tem ni zaščiten.
Analize financiranja gradnje športnih objektov s strani fundacije postavljajo vprašanje učinkovitejše delitve sredstev fundacije. Javni interes in sofinanciranje iz javnih virov pri gradnji športnih objektov bi lahko opredelili z več vidikov:
• ustvarjanje možnosti športnega udejstvovanja v posameznih športih,
• bolj dosegljivo in bolj kakovostno športno udejstvovanje v posameznih športih,
• omogočanje posameznim skupinam cenejše športno udejstvovanje,
• kako najbolj učinkovito prepoznati javni interes pri gradnji športnih objektov,
• katere kazalce izpostaviti in v kakšni meri jih upoštevati,
• kako zaščititi javni interes ob upoštevanju različne organiziranosti slovenskega športa, spodbujanja civilne športne sfere, krepitve podjetniških spodbud v slovenskem športu, spodbujanja razvoja določenih športnih panog idr.
Glede na družbeno vlogo občin izgleda, da je javni interes najlažje prepoznati, če je investitor lokalna skupnost. V Svetu FŠO je potreben vpliv lokalnih skupnosti in združenj.
V slovenskem športu se obrača letno okoli 100 milijard SIT oz. 2% BDP, Trenutno so zasebni interesi ponekod prikriti z društveno obliko delovanja, zato so v primerjavi z javnim sofinancerjem nepregledni, kadar pa so zaradi pravne oblike gospodarske družbe pregledni, so javni viri financiranja do njih nezaupljivi zaradi njihovega namena delovanja, t.j. ustvarjanja dobička.
Določena vlaganja v športne objekte so zanimiva tako z zasebnega kot javnega interesa, zato se za slednje postavlja vprašanje možnosti sofinanciranja iz javnih virov in kasnejše zaščite javnega interesa.
Z vidika slednjega se kot primeren instrument kaže vpis v razvid športnih objektov, saj se tako skladno z zakonodajo zaščiti namenskost zgrajenega športnega objekta, vendar pa je razvid (trenutno) omejen na vpis objektov, kjer je soinvestitor država ali občine.
V praksi ugotavljamo, da:
• je civilna športna sfera pretežno neprimerno organizirana za vlaganja v športne objekte
• je civilna športna sfera zelo omejena pri financiranju vlaganj v športne objekte
• navedene značilnosti civilne športne sfere večkrat zamegljujejo določene zasebne interese, ki se zaradi sistema financiranja iz javnih virov skušajo udejanjiti prek društvene oblike.
POSTOPKI DELITVE SREDSTEV FUNDACIJE (FŠO)
Državni zbor Republike Slovenije je na seji dne 29. 1. 1998 sprejel Odlok o ustanovitvi fundacije (v nadaljevanju odlok), ki je začel veljati dne 7. 2. 1998, dan po objavi odloka v Ur. l. RS številka 9/98 z dne 6. 2. 1998. Odlok v drugem odstavku 12. člena določa, da fundacija odloča o delitvi sredstev, namenjenih njeni dejavnosti, na podlagi letnega programa dela oziroma finančnega načrta in pravilnika o merilih in pogojih za uporabo sredstev fundacije. Odlok nadalje v 14. členu določa, da merila, pogoje, način in postopek izbire izvajalcev določi Svet fundacije s pravilnikom, ta pravilnik pa, v skladu s 24. členom odloka, fundacija po pridobitvi soglasja Državnega zbora objavi v Ur. l. RS.
PROBLEM POSTOPKOV DELITVE SREDSTEV FUNDACIJE (FŠO)
Tožba Športne unije Slovenije glede postopka obveščanja o delitvi sredstev
Športna unija Slovenije, kot eden od kandidatov na javni razpis za uporabo sredstev v letu 2003, je na Upravnem sodišču RS vložila v marcu 2003 tožbo na podlagi Zakona o upravnem sporu zaradi posega v njene ustavne pravice do izdaje odločbe in do možnosti pritožbe. Prvostopenjsko sodišče je odločilo, da je fundacija kršila ustavno pravico Športne unije Slovenije iz 25. člena Ustave RS in je zato dolžna izdati tožniku upravni akt, ki mora vsebovati vse sestavine po določilih ZUP. Sodišče meni, da je fundacija nosilec javnih pooblastil, ki ga pri njenem odločanju vežejo določila ZUP. Fundacija je menila, da sodišče ni dovolj upoštevalo posebnosti delovanja fundacije.
Tožba Športne unije Slovenije glede nezakonitosti javnega razpisa in izločitve posameznih članov Sveta fundacije pri odločanju o delitvi sredstev
Športna unija Slovenije je dne 6.12.2004 na Upravno sodišče RS naslovila tožbo proti fundaciji na podlagi 3. odstavka 1. člena v povezavi z 2. odstavkom 62. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju: ZUS). V tožbi Športna unija Slovenije navaja, da je javni razpis fundacije za sofinanciranje športnih dejavnosti, raziskovanja in razvoja športa ter založništvo v športu v letu 2005 (Uradni list RS, št. 111-112/04) glede na sodbo prvostopenjskega sodišča nezakonit. Tožnik tudi zahteva sprejetje novih pravil za izvajanje javnega razpisa in izločitev posameznih članov Sveta pri odločanju o delitvi sredstvi v skladu z zakonom o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju: ZUP). Fundacija je podala odgovor na tožbo, v kateri se ne strinja z navedbami Športne unije Slovenije.
Inšpekcijski nadzor Ministrstva za javno upravo
Upravna inšpektorja sta opravila Inšpekcijski nadzor Fundacije za šport. Dne 18.11.05 je fundacija prejela Zapisnik o opravljenem inšpekcijskem nadzoru šifra 061-287/2005/5 z dne 15.11.05. Inšpektor v zapisniku govori o nepravilnostih, glede vodenja postopka s strani oseb, ki nimajo opravljenega izpita iz ZUP, ugotovil je, da prosilcem za sredstva niso bili izdani upravni akti (odločbe), tako da ni bilo možnosti formalnih pritožb. Neformalne pritožbe pa je namesto drugostopenjskega organa, ki je ministrstvo, reševal kar direktor FŠO, ki ni imel opravljenega izpita ZUP. Na podlagi ugotovitev sta bila predlagana dva ukrepa:
1.Direktorju fundacije, da poskrbi, da se bodo postopki pri odločanju sredstev vodili v skladu z ZUP in Uredbo o upravnem poslovanju.
2. O ukrepih poročati Ministrstvu za javno upravo do 1.1.06.
MŠŠ-ju predlaga, da sprejme ukrepe v skladu s svojimi pristojnostmi, določenimi v Zakonu o državni upravi.
Dne 20.12.2005 je fundacija prejela Sklep Ministra za javno upravo št. 061-287/2005/9 z dne 10.12.2005 glede ugovora na zapisnik o opravljenem inšpekcijskem nadzoru.
Minister je s sklepom potrdil zapisnik in predlagane ukrepe upravnega inšpektorja.
Ukrepanje fundacije
S sklepom ministra za javno upravo je bil potrjen zapisnik in predlagani ukrepi upravnega inšpektorja. Dokončna odločba, ki zahteva uporabo določb ZUP-a pri postopkih delitev sredstev fundacije. Glede na navedeno pravno dejstvo bi morala fundacija v skladu ugotovitvami upravnega inšpektorja pri postopkih javnih razpisov uporabljati ZUP, o uresničevanju ukrepov pa skladno z ukrepi upravnega inšpektorja obvestiti MŠŠ. Direktorat za šport MŠŠ je dne 19.12.05 na Svet fundacije naslovil poziv, da naj fundacija ustavi vse postopke v zvezi z delitvijo sredstev za leto 2006, ker naj bi obstajalo odprto vprašanje postopka delitve sredstev fundacije. Fundacija je sodila, da je poziv MŠŠ neutemeljen in da MŠŠ zanj nima pooblastil, kljub temu, da je kot pristojno ministrstvo zakoniti nadzorni organ. Svet fundacije je kljub vsemu nadaljeval s postopki delitve. Svet fundacije na 28. seji dne 11.11.2005 sprejel sklep, da se objavi spremembe in dopolnitve obeh aktualnih javnih razpisov skladno z ZUP-a, katerega bo fundacija upoštevala pri teh javnih razpisih: možnost dopolnjevanja vlog in izdajanje individualnih odločb. Fundacija je v častniku Delo dne 12.11.2005 in na svoji spletni strani objavila spremembe in dopolnitve obeh aktualnih javnih razpisov vendar spremembe in dopolnitve niso bile objavljene v Uradnem listu RS kot bi morale biti, po pojasnilu FŠO, ker bi bila objava šele 18.11.2005, ko se čas razpisa že izteče in tako objava ne bi bila.pravočasna.
Direktorat za šport, je večkrat pozval fundacijo k poročanju glede na ukrepe upravnega inšpektorja. Fundacija je navajala, da so njihovi pozivi preuranjeni, ker je fundacija vložila ugovor na zapisnik.
Na odločbo o dodelitvi sredstev je bilo 15 krat več pritožb kot leto poprej (86 letos, prej 6).
Na podlagi dejstev ministrstvo ugotavlja, da pri javnem razpisu fundacije model vrednotenja, ki ga spreminjajo še v času trajanja razpisa, ne more biti pravna podlaga za odločanje o izbiri izvajalcev in delitvi sredstev ter da je edina zakonita pravna podlaga lahko le Pravilnik o merilih in pogojih za uporabo sredstev fundacije, ki ga je potrdil Državni zbor RS. Dejstvo, da fundacija pri odločanju o izbiri izvajalcev in delitvi sredstev uporablja model vrednotenja, predstavlja kršitev določb Odloka o ustanovitvi fundacije, ki določajo, da so merila, pogoji, način in postopek za izbiro izvajalcev in delitev sredstev lahko določeni samo v pravilniku. Zaradi te bistvene kršitve pravil upravnega postopka in zaradi kršitve materialnih predpisov, kar predstavlja odločanje fundacije o izbiri izvajalcev in delitvi sredstev na podlagi modela vrednotenja, ki ga ni potrdil Državni zbor RS je ministrstvo, na podlagi drugega odstavka 247. člena ZUP ter tretjega odstavka 251. člena ZUP odločilo, da se večini pritožb ugodi. V ponovnem postopku je potrebno določbe Pravilnika o merilih in pogojih za uporabo sredstev fundacije ustrezno spremeniti oziroma dopolniti, tako da bo na njihovi podlagi mogoče odločiti o izbiri izvajalcev in delitvi sredstev. K Pravilniku o merilih in pogojih za uporabo sredstev Fundacije, mora, na podlagi 24. člena Odloka o ustanovitvi fundacije, nato dati soglasje Državni zbor Republike Slovenije.
Konec leta 2005 je Ministrstvo za šolstvo in šport kot zakoniti in pristojni nadzornik delovanja Fundacije za šport na podlagi ugotovitev Zapisnika upravnega inšpektorja in Sklepa Ministrstva za javno upravo z dopisom obvestilo Državni zbor RS, ki je ustanovitelj FŠO o problemih v postopkih delitve sredstev fundacije. Ministrstvo za šolstvo in šport je predlagalo razrešitev vseh članov Sveta fundacije za šport in odgovornost direktorja FŠO za zakonitost poslovanja FŠO.
Zavrnjena ustavna pritožba FŠO
Dne 23.3.2006 je bila s Sklepom Ustavnega sodišča št. : U-I-31/06-9 Up-122/06-7 zavrnjena pobuda FŠO za oceno ustavnosti tretjega odstavka 307. člena Zakona o splošnem upravnem postopku.
Zavržena je bila ustavna pritožba FŠO zoper sklep Ministrstva za javno upravo št. 061-278/2005/9 z dne 10.12.2005.
Ministrstvo za javno upravo s tem sklepom št. 061-278/2005/9 z dne 10.12.2005.
namreč potrdilo Zapisnik o opravljenem inšpekcijskem nadzoru pri FŠO Inšpektorja za javno upravo pri Ministrstvu za javno upravo in s tem v povezavi vse odkrite nepravilnosti pri delovanju v preteklih letih.
5. PREDLOGI SPREMEMB ZA IZBOLJŠANJE
DELOVANJA
PRIPOROČILA
Če želimo storiti kaj konkretnega v smeri nadaljnjega utrjevanja vloge fundacije ter uspešnosti njenega dela, je potrebno pripravljati in iskati rešitve najprej v smeri kako s širšo državno oz. družbeno pomočjo zagotoviti večjo materialno osnovo za delovanje fundacije, pa tudi neposredno invalidskih in humanitarnih organizacij. Vedno bolj se namreč srečujemo s problemom razkoraka med razpoložljivimi sredstvi in potrebami, ki se izkazujejo v vlogah invalidskih in humanitarnih organizacij ob vsakoletnih javnih razpisih za razporeditev sredstev FIHO. Pomanjkanje sredstev je namreč poglavitni materialni razlog za posamezne spore in težave, ki se pojavljajo v delu fundacije, kar je bilo sicer že obrazloženo. Skupaj bi morali iskati možnosti za povečanje obsega in stabilnosti zagotovljenih virov kot tudi za potrebne dodatne vire, pri čemer je aktualna tudi morebitna udeležba proračunskih virov ob določenih pogojih. V tej smeri bi bila koristna večja skupna prizadevanja za uveljavljanje olajšav ali ugodnosti za donatorje in druge pravne in fizične osebe, ki namenjajo prispevke v korist humanitarnih oz. dobrodelnih dejavnosti; pri oblikovanju davčnega sistema se proučijo tudi možnosti primernega davčnega okolja za navajano področje.
Vlada bi morala zato zadolžiti resorno ministrstvo, da ustanovi delovno skupino, ki bo pripravila dolgoročno strategijo delovanja in financiranja invalidskih in humanitarnih organizacij v Sloveniji s predlogom posebnega zakona. V tem primeru bi morala Vlada oziroma resorno ministrstvo opraviti javno razpravo o predlogu sprememb zakona in dolgoročni strategiji z ministrstvi, ki morajo pripraviti informacijo o delovanju fundacij, vsemi reprezentativnimi invalidskimi organizacijami in organizacijami, ki so pridobile status humanitarne organizacije, FIHO in drugo zainteresirano javnostjo.
Analiza delovanja Fundacije za šport kaže na nekatere dobre rezultate in nekaj problemov predvsem procesne narave. Problematika je povezana z opredeljevanjem javnega interesa v športu, kot tistega, katerega Fundacija za šport zasleduje pri financiranju programov, pa kaže na potrebo po skrbno analiziranem in dobro domišljenem pristopu do odprtih vprašanj. Odprta so zlasti naslednja vprašanja.
– Kateri so programi športnih dejavnosti, ki v večji meri uresničujejo javni interes na področju športa? Skladno z navedenim bi bila potrebna kakovostna analiza programov športnih dejavnosti športnih organizacij in njihove umeščenosti v uresničevanje javnega interesa na področju športa.
– Kateri so programi vlaganj v športne objekte, ki v večji meri uresničujejo javni interes na področju športa? Pri več športnih objektih je mogoče javni interes opredeliti že na podlagi lastnika oz. upravljavca objekta (npr. občina, javni zavod), vendar pa z vidika značilnosti lastništva športnih objektov v posameznih športih tega ni mogoče posplošiti na vse športne objekte. Z vidika javnega interesa se postavlja tudi pomembno vprašanje, kakšno politiko do vlaganj imajo nekateri večji lastniki športnih objektov (npr. odprodaja, zanemarjanje objektov, sporna pogojevanja pri vlaganjih, sporna lastninjenja ipd.). Glede na navedeno bi bil potreben kakovosten pregled športnih objektov, ki niso v javni lasti, in politik vlaganj njihovih lastnikov vanje.
Povečano članstvo predstavnikov občin v Fundacij za šport bi zagotavljali večji delež financiranja lokalnih in nacionalnih projektov na področju športne infrastrukture. Ta delež bi bil viden predvsem pri gradnji športnih objektov in večji regionalni razpršenosti sredstev glede na sedanjo delitev sredstev. Ob tem bi krovna športna organizacija ohranila enako število predstavnikov, prav tako bi ostal predstavnik planinske oziroma gorniške organizacije, pa tudi predstavnik Fakultete za šport in Inštituta za šport. Druge nacionalne zveze pa bi prav tako dobile več možnosti za predlaganje svojih predstavnikov v skupini ki jo potrdi Vlada RS.
Za pripravo dolgoročne strategije delovanja in financiranja invalidskih, humanitarnih in športnih organizacij je potrebno bistveno več časa in veliko usklajevanj predvsem z uporabnik sredstev. Delovna skupina Vlade RS je pripravila analizo trenutnega stanja in se je pri tej analiza poslužila vseh razpoložljivih gradiv. Priprava zakonodaje, ki bo celovito uredila področje delovanja in financiranja invalidskih, humanitarnih in športnih organizacij prav tako zahteva določen čas v katerem bodo speljani vsi postopki posvetovanj s partnerji, ki so invalidske, humanitarne in športne organizacije in drugi. Pripravili smo kratkoročno strategijo in predloge kratkoročne spremembe zakonodaje, s katerimi bomo lahko uredili trenutne probleme zakonske nedorečenosti obeh fundacij in njihovih težav pri poslovanju.
Vzrok za spremembe so vse večji konflikti med nekaterimi predstavniki civilne družbe in člani Sveta fundacij glede proporcionalne zastopanosti posameznih organiziranih skupin in upravičencev v Svetu fundacij, amatersko delo direktorjev fundacij, problematizirana je kolizija interesov med vlogami prosilca, razdeljevalca in nadzornika, trajnost mandatov in vse več pritožb prijaviteljev na javni razpis za pridobitev sredstev – npr. pri Fundaciji za šport se je v zadnjem letu število pritožb povečalo kar 15 krat.
Pri delu Fundacij je potrebno zagotoviti, da se kot instituciji predstavnikov civilne družbe odločitve sprejemajo na najbolj demokratičen predpisan postopkovni način in na strokovnih podlagah.
Cilji in načela sprememb
Po mnenju strokovnjakov in številnih uporabnikov je potrebno zagotoviti:
1. trajen in stabilen vir financiranja invalidskih, humanitarnih in športnih organizacij,
2. avtonomnost delovanju Sveta organizacij FIHO in FŠO,
3. transparentna in ustrezna veljavna merila, ter preprečiti kolizijo v delovanju članov Sveta, nadzornih teles, prejemnikov sredstev…,
4. profesionalizacijo direktorja in časovno omejene mandate posameznikov,
5. poenostavljen zakonit postopek pri razdeljevanju sredstev, ki pa bo ohranil vse pravice prijaviteljev do prejema sklepov in možnost pritožbe na sklepe fundacij.
Predlog ukrepov:
– sprememba drugega in tretjega odstavka 10. člena Zakona o lastninskem preoblikovanju Loterije Slovenije, s katero se bo spremenila sestava sveta FIHO in FŠO;
– sprememba 13. člena Zakona o lastninskem preoblikovanju Loterije Slovenije, s katero bi se omejil mandat članov sveta, bo določila, da je funkcija direktorja profesionalna, s tem se bo preprečila kolizija interesov;
– priprava novega samostojnega zakona o fundacijah, s katerim bo trajneje urejeno delovanje, financiranje in nadzor nad delom fundacij;
– zakon o igrah na srečo bo še naprej vseboval določbe, na podlagi katerih se sredstva koncesijskih dajatev od iger na srečo namenjajo za financiranje invalidskih, humanitarnih in športnih organizacij; zaradi javnega interesa, da se navedene organizacije financirajo s sredstvi od prirejanja iger na srečo in s tem povezanim samostojnim urejanjem področja prirejanja iger na srečo, bo Republika Slovenija to stališče zagovarjala tudi znotraj EU.
DIREKTIVA O STORITVAH NA NOTRANJEM TRGU
Predlog Direktive Evropskega parlamenta in Sveta o storitvah na notranjem trgu v drugem členu izključuje uporabo Direktive za »dejavnosti igralništva, pri katerih gre za vložke denarne vrednosti v igrah na srečo, vključno z loterijami in transakcijami v zvezi s stavami«. Predlog tako upošteva stališče Republike Slovenije, da se izključi celotno področje iger na srečo.
V kolikor bi navedeno področje ostalo vključeno in bi bil uveljavljen princip izvora porekla države, potem bi to lahko vplivalo tudi na financiranje dejavnosti, ki jih Republika Slovenija financira s sredstvi plačil koncesijskih dajatev. To bi še zlasti vplivalo na področje klasičnih iger na srečo in pri prirejanju iger na srečo preko interneta. Z namenom, da Evropska komisija razišče ureditev prirejanja iger na srečo je na podlagi javnega natečaja naročila Študijo o igralniških storitvah pri Švicarskem inštitutu za primerjalno pravo.
6. PREDLOG SPREMEMB ZAKON O LASTNINSKEM PREOBLIKOVANJU LOTERIJE SLOVENIJE
V okviru projektne skupine se je oblikovalo več variant predlogov predlagamo pa tistega, ki je bil posredovan skupini iz FIHA. Prav tako je bil predlog za spremembe v Fundaciji za financiranje športnih organizacij usklaje(n)van s predstavniki Olimpijskega komiteja in Strokovnega sveta za šport RS.
Predlog spremembe Zakona o lastninskem preoblikovanju Loterije Slovenije (ZLPLS – B)
I. Besedilo členov
1. člen
V Zakonu o lastninskem preoblikovanju Loterije Slovenije (Uradni list RS, št. 44/96 in št. 47/97) se drugi in tretji odstavek 10. člena spremenita tako, da se glasita:
»Svet Fundacije za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij v Republiki Sloveniji ima 30 članov.
Državni zbor Republike Slovenije imenuje in razrešuje:
– 16 (šestnajst) članov na predlog uporabnikov Nacionalnega sveta invalidskih organizacij Slovenije iz vrst reprezentativnih invalidskih organizaij, ki so vpisane v register ministrstva pristojnega za invalidsko varstvo in
– 12 (dvanajst) članov na predlog humanitarnih organizacij, ki so vpisane v razvid humanitarnih organizacij.
Dva člana imenuje Vlada Republike Slovenije na predlog Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve in Ministrstva za finance.
“Svet fundacije za financiranje športnih organizacij v Republiki Sloveniji ima 17 članov.
Državni zbor Republike Slovenije imenuje in razrešuje:
– 7 (sedem) članov na predlog Skupščine Olimpijskega komiteja Slovenije – ZŠZ izmed nacionalnih športnih zvez članic OKS-ZŠZ;
– 1 (enega) člana na predlog Fakultete za šport;
– 1 (enega) člana na predlog Javnega zavoda za šport RS – Inštituta za šport;
– 1 (enega) člana na predlog Zveze občin Slovenije;
– 1 (enega) člana na predlog Skupnosti občin Slovenije.
– 6. (šest) članov imenuje in razrešuje Državni zbor RS na predlog Strokovnega sveta Vlade RS za šport izmed predlogov različnih športnih organizacij, ki delujejo v javnem interesu
– ( od tega 2 (dva) člana iz občinskih športnih zvez, 1 (enega) člana iz športnih zvez, ki niso članice OKS-ZŠZ in 3 (tri) člane izmed športnih organizacij, ki niso kandidirane pri drugih predlagateljih.
Strokovni svet Vlade RS šport zbira predloge kandidatov iz šeste alinee prejšnjega odstavka preko javnega povabila v Uradnem listu Republike Slovenije.
2. člen
13. člen se spremeni tako, da se glasi:
»Člani sveta fundacij opravljajo svoje delo nepoklicno. Državni Zbor Republike Slovenije in Vlada Republike Slovenije imenuje člane sveta za dobo 5 let in so lahko največ dvakrat zaporedoma imenovani na to funkcijo.
Funkcija direktorja obeh fundacij je poklicna.
Direktorja obeh fundacij imenujeta in razrešujeta Sveta Fundacij. K imenovanju in razrešitvi morata Sveta Fundacij pridobiti soglasje Vlada Republike Slovenije.
V primeru, da je direktor razrešen, ali da v razpisnem postopku ni bil izbran noben kandidat, Vlada Republike Slovenije imenuje vršilca dolžnosti direktorja do imenovanja direktorja vendar za dobo največ enega leta.
Funkciji direktorjev lahko trajata največ dva mandata.
3. člen
Doda se nov člen, ki se glasi :
„ Poslovanje fundacij poteka po posebnih postopkih, ki so določeni v pravilih in pravilnikih vsake fundacije skladno z njenimi nameni in cilji ter nalogami, ki jih opredeljuje ta zakon in odloka o ustanovitvi obeh fundacij.
Kolikor v tem zakonu ni določeno drugače, se za poslovanje fundacij uporabljajo določbe zakona o ustanovah.
Prehodne in končne določbe
4. člen
Državni zbor Republike Slovenije in Vlada Republike Slovenije, morata imenovati nove člane sveta fundacije za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij v Republiki Sloveniji in v svet fundacije za financiranje športnih organizacij v Republiki Sloveniji v roku 90 dni po uveljavitvi tega zakona. Do imenovanja novih članov Sveta fundacije opravlja vse naloge sveta dosedanji svet fundacije.
Vlada Republike Slovenije v roku 15 dni po uveljavitvi tega zakona imenuje vršilca dolžnosti direktorjev fundacije za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij v Republike Sloveniji in fundacije za financiranje športnih organizacij v Republiki Sloveniji.
5. člen
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Sloveniji.
Obrazložitev členov:
V času od sprejema Zakona o lastninskem preoblikovanju Loterije Slovenije (Uradni list RSt št. 44/1996) in Odloka o ustanovitvi fundacije za financiranje invalidskih in humanitarih organizacij v Republiki Sloveniji (Uradni list RSt št. 9/1998) sta bila tudi sprejeta temeljna sistemska zakona in sicer Zakon o invalidskih organizacijah (Uradni list RS, št. 108/2002) in Zakon o humanitarnih organizacijah (Uradni list RSt št. 98/2003). Oba navedena zakona določata za obe vrsti organizacij civilne družbe področje njihovega delovanja in pripadajoče pravne statuse, ki hkrati dajejo tudi osnovni vstopni kriterij za obe področni fundaciji glede uporabe namenskih javnih sredstev.
Predlog dopolnitev in sprememb 10. člena ne spreminja načela avtonomnosti uporabnikov v okviru pogojev, ki jih postavlja država s svojo regulativo, poleg tega pa se ohranja tudi načelo konsenzualnosti in solidarnosti, ki je značilno za izvajanje državne invalidske politike na področju EU, pri čemer je naša ureditev podobna z urejenost jo programskega financiranja invalidskih organizacij na Danskem in Švedskem, kjer imajo v okviru procesov razporejanja sredstev odločilno vlogo predstavniki reprezentativnih invalidskih organizacij povezanih v njihove nacionalne svete invalidskih organizacij kot subjektov civilne družbe.
Obe fundaciji sta v času svojega delovanja bolj ali manj uspešno prebrodile začetne težave in na podlagi teh praktičnih izkušenj, ki med drugim vključujejo vedno večje število organizacij, ki se prijavljajo za financiranje ter izvajanje mehanizmov nadzora nad porabo dodeljenih sredstev, je utemeljena profesionalizacija funkcije direktorja v vsaki fundaciji.
Povečano članstvo predstavnikov občin in občinskih športnih zvez v Svetu Fundacije za šport bi zagotavljali večji delež financiranja lokalnih in nacionalnih projektov na področju športne infrastrukture. Ta delež bi bil viden predvsem pri gradnji športnih objektov, kjer bi se zaščitil javni interes in večji regionalni razpršenosti sredstev glede na sedanjo delitev sredstev. Ob tem bi krovna športna organizacija OKS-ZŠZ dobila večje število predstavnikov, prav tako bi ostal predstavnik Fakultete za šport in Inštituta za šport. Druge nacionalne zveze (nacionalne športne zveze ekipnih športov (nogomet, košarka, rokomet, hokej..), ne olimpijski športi, športne zveze s področja športne rekreacije občinske športne zveze in druge športne organizacije pa bi prav tako dobile več možnosti za predlaganje svojih predstavnikov v skupini ki jo potrdi Državni zbor RS na predlog Strokovnega sveta Vlade RS za šp
A je še NAŠA?
Tako in tako.
Pred 15 leti so nam obljubljali čisto nekaj drugega.
Sedaj ni niti varčna, niti državljanu prijazna.
Prijazna je do kapitala, vojaških organizacij (oklepniki 8×8, reaktivci….)
Torej za konec ponovim.
A je še NAŠA?
Mihaujeva ni več.
Selavi.
Moja država je EU.
Ergo, eujevci mi niso tujci.
Bom pač hlapec. So me pač bivši moji prodali. Upam da so vsaj kaj iztržili zase.
Pa ne zamerim, saj bi na njihovem mestu vsak.
Oblast te pač pokvari. Opij da je, so pravili.
Zato me “volitve” ne vidijo več.
Bom šel raje gobarit.
Bo več možnosti za uspeh.
Ne, to ni naša država v pravem pomenu besede. To je država kapitalistov in mafije.
Ta država tudi izkrivlja statistiko. Kako je mogoče, da pravijo, da je dohodnina pri nas previsoka, potem ti pa vidim, da pri nas država z dohodnino pobere 6 % BDP, članice EU petindvajseterice pa v povprečju z dohodnino poberejo 9 % BDP? Tega jaz ne razumem! Pa tudi delež dohodnine v javnofinančnih prihodkih je nekam nizek glede na to, kolikšne so dohodninske stopnje!
Ne vem, zakaj si ta država tako prizadeva prodati NLB tujcem, ko pa lahko delnice ponudi nam, državljanom! Jaz bi jih z veseljem par kupil! Verjetno zato, ker potem ne bi bilo večinskega lastnika v NLB. Pa kaj potem? Ali res rabimo holdinge in cel konglomerat med seboj povezanih podjetij??? Ali rabimo to, da eno podjetje obvladuje eno podjetje in je hkrati posredno obvladovano od podjetja, ki ga njegovo odvisno podjetje obvladuje? Delničarji bi morali biti državljani, ne pa multinacionalke in raznorazni holdingi.
Če ti prodajo za pošteno ceno, nimam nič proti in prav bi bilo tako.
Ampak ne kot takrat ko so nam monam zastonj dajali certifikate, za katere nisi mogel nič pametnega dobiti, in večina mon je še to šenkala za zaboj pira.
So pač pubeci rekli, kakor dobljeno, tako zgubljeno.
Danes pa so al po penzjonih, al pa vlečejo po 35 somov socialne podpore, al pa so na zavodu na čakanju ker so starejši od 50 let.
To se bomo fajn smejal, ko bodo šle lublanske mlekarne po isti poti kot tovarna sladkorja ormož in predvsem pridelava sladkorne pese.
Že zdaj doskrat kupim raj nemške mlečne izdelke.
U Nemčiji je hrana veliko cenejša kot pri nas, plače pa so višje kot pri nas! Pa stanovanja so v Ljubljani med najdražjimi v Evropi. Pri nas se glede višine cen zgledujemo po najdražjih državah v Evropi (Italija pri hrani, Portugalska in Španija pri stanovanjih,…), glede plač pa po najcenejših v Evropi (plače v javnem sektorju bodo letos porasle za borih 1,15 %, kar je manj kot znaša letna inflacija!!!
Včasih je bila Slovenija solzna dolina in žal spet postaja.
Ni mi prav, ampak kaj morem.
K sreči imamo slovenci v kopru župana Popoviča.
Mislim da 14 dni nazaj v ponedelkovi delovi finančni prilogi pokaže kako mora župan delat, za ljudi.
Zasluži sicer tudi sam, gotovo, ampak kmalu bo koper zakon.
Pr nas imamo pa nekega tipa, ki vleče 4 plače istočasno. Kima vsem in mafija prosto vlada.
Drugega pa ne pustijo zraven.
Ma ne bom volil. Dokler ne pride kdo iz Popovičeve stranke k nam kandidirat za župana.
Menda bo leta 2008 pokrit stadion za 8000 ljudi. Mislim da je rekel da bo okoli 6-7 stadionov v Kopru.
Seveda bo kandidiral, in premočno zmagal. Ampak v Kopru, ne v naši občini.
Koper je več investiral v infreastrukturo kot maribor, pa je manjši.
Pred 14 dnevi je bila v delu finančna (viola barve) FT priloga. Gotovo se dobi časopis v murskosoboški knjižnici.
Je fant prodal delnice v luki koper in sezidal novo osnovno šolo in telovadnico.
Je rekel, kaj nam čjo dividende.
Glavno je šolanje naših otrok. Bodo naredili letos še šolo in vrtec v ankaranu, pa vodovod v podghorju, pa obvoznice, pa garažne hiše, pa nek hotel in marino, pa neke podvoze v mestu, zrihtal je parkirišča…….
Župan mora biti manager, podjetnik, ne pa neka pilitičnokimavskoposlušna mona.
Elena Pečarič
Neubergerjeva 7
1000 Ljubljana
Ljubljana, 31.8.2006
PRAVICE IN DISKRIMINACIJE
Aktualni dogodki v zvezi z objavo domnevnega zdravstvenega stanja dveh pomembnih slovenskih politikov so me napeljali k razmišljanju, opisu in primerjavi tega dogodka s prakso in ravnanjem, ki velja za t.i. invalidne osebe. Vsi se čudijo in zgražajo nad tem, da je lahko zdravstveno stanje tako pomembnih in vplivnih državljanov bilo javno objavljeno in to še s strani samega zdravnika. Vendar pa se nihče ne zgane, še manj pa zgraža ali pa sploh pomisli, da je karkoli narobe, če se takšni, podobni in še hujši primeri dogodijo posameznikom, ki imajo status invalida, njim se namreč primerljivi dogodki dogajajo sistematično. Od njih se pričakuje, da se na to navadijo in s tem sprijaznijo. Seveda le-ti niso javne osebe in njihovo zdravstveno ali socialno stanje nikogar pravzaprav ne zanima, razen tistih, ki lahko na njihov račun kaj zaslužijo ali pridobijo kakšno korist. Zato se zdi, da je vseeno, da si njihove zdravstvene in druge socialno-varstvene dokumente, kartoteke ter razna strokovna mnenja podajajo institucije med seboj, institucije invalidskim društvom, institucije raznim strokovnjakom. Pri tem je soglasje posameznika le malokrat pomembno, potrebno, zahtevano, praviloma se ga o tem niti ne sprašuje ali obvešča. Mnogokrat posameznik ne ve kaj se o njem piše, ni seznanjen z vsebino in torej tudi nima nobenega vpliva, da kakšno strokovno mnenje postavi pod vprašaj, ga dopolni ali izpodbija. Kako bi bilo le mogoče dvomiti v njihovo pravilnost? Zmote, napake in zlorabe se dogajajo, a posameznik se le redko lahko temu upre ali nasprotuje. Mnenje, sodbe in odločitve strokovnjakov imajo namreč pri presoji resnice vedno večjo težo, kot pa beseda posameznika, ki je po vrhu še invalid. Strokovnjaki imajo moč avtoritete in avtoriteto moči ter so seveda zaščiteni in podprti s strani institucije, ki je v sistemu in del sistema. Edino sredstvo, ki posamezniku preostane je, da se poizkuša boriti s civilno tožbo (v kolikor ima zato finančna sredstva).Vendar je ta možnost glede na našo sodno prakso skoraj mazohizem. Tudi številni odvetniki se otepajo takšnih »socialnih« primerov, saj jih že v naprej ocenijo kot izgubljene.
Treba je priznati, da se je vsaj formalno stanje glede postopkov na področju socialnega varstva bistveno izboljšalo glede na desetletje nazaj. Sedaj se vsaj govori o pravicah uporabnika, možnosti izbire, soodločanja, informiranosti a zopet je praksa še vedno stara, udobna, utečena.
Ker ne želimo, da bi to pisanje izpadlo kot nekakšno stokanje in nemočno pritoževanje ter obupano obtoževanje, bomo opisali nekaj konkretnih primerov očitnih diskriminacij na podlagi oznake invalid.
1. Leta 1996 sem se podala v civilno tožbo ZPIZ oz.članov invalidske komisije, ki bi morali presojati o mojem fizičnem stanju oz. stopnji invalidnosti. Brez kakršnihkoli testov, so v petih minutah, z enim stavkom podali mnenje o mojem »duševnem« stanju. Ne bomo se spuščali globlje v vsebino in dogajanja, saj bi nas to spravilo stran od našega namena, naj povemo le-to, da zadeva še ni doživela sodnega epiloga. V desetih letih so bile le tri obravnave in eden od zdravnikov je že pokojni. Sporen stavek ni zame samo žaljiv in ponižujoč, ampak me označuje za neprištevno in torej izničuje vse tisto kar sem, kar delam in kakor živim. A je še veliko bolj nevaren, saj je zapisan kot strokovno mnenje pomembnega dokumenta, pomembne institucije, torej ima večjo vrednost, splošno in trajno veljavnost. Je uradni dokument in ni zgolj osebni, saj je to mnenje temelj in podlaga za odločbo o statusu in stopnji invalidnosti ter pogoj pri uveljavljanju osnovnih pravic na različnih področjih ali olajšavah. Kar pa želimo tu izpostaviti je dejstvo, da mi je bil dokument prekrit kar štiri leta in sem nanj naletela zgolj po naključju; menda do njega nebi smela imeti vpogleda. Sam pregled je bil skrajno ponižujoč in nesramen, vendar sem od zdravnikov že vsega vajena in sem tudi ta dogodek vzela kot enega v seriji ter nanj kmalu pozabila, vse dokler nisem prebrala mnenja, ki me je dobesedno šokiralo. Sprva sem morala prepričati celo odvetnico, da je razumela razsežnost in pomembnost primera. Če povzamemo: drugim mora biti »duševna prizadetost« dokazana, tako kot tudi krivda, hendikepiranim osebam pa se avtomatično pripiše ali pritakne. V sistemu socialnega in zdravstvenega varstva v Sloveniji se to dopušča in favorizira, tako, da mora posameznik v kolikor noče biti ujetnik takih in podobnih mnenj, ki ga delajo za nesposobnega, dokazati, da ni nesposoben, da ni »duševno prizadet«. Šele potem se mu morda dopusti, da živi »normalno«.
2. Drugi primer je zgodba posameznika, s težjim fizičnim hendikepom in je bil namaščen v Dom starejših občanov Bežigrad, na t.i.oddelek mlajših invalidov. Imel je celo srečo so mu govorili, saj je to edini tovrstni oddelek za ljudi, ki potrebujejo 24-urno pomoč in so tu nekatere ugodnosti, ki ne veljajo po drugih domovih. Kot verificirani evalvator, za kar je pridobil certifikat Univerze v Birminghamu, je izvedel evalvacijo pritožbenega postopka na storitve ali preprosto, ker je »vtikal nos« kamor nebi smel, je prišel v spor z direktorjem DSO in še huje s predsednikom Društva distrofikov Slovenije, ki neformalno odloča o tem kdo je lahko na oddelku (sob je le 13). Čeprav naj bi bilo v javnem zavodu nedopustno, da o sprejemih odloča in pogojuje predstavnik invalidske organizacije, je v praksi to dejstvo, za katerega vedo tudi na Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve, a ga preprosto dopuščajo. Tudi socialna inšpekcija se še temu ni posvetila. Ker je v DSO doživljal vse večje pritiske in vmešavanja ter nadzorovanje nad njegovim življenjem je zahteval natančen cenik nudenih storitev. Hotel je imeti vpogled v to kar CSD, občina, ZZZS in njegovi prispevki mesečno krijejo kot oskrbnino ter zdravstveni del. Ker tega ni dobil je na banki preklical avtomatično plačevanje doma. Dolg za neporavnano oskrbnino se je večal, seveda pa tudi grožnje in pritiski naj poravna dolg ter naj preneha s pritožbami in prošnjami za ukrepanje, za pomoč. Ker ga niso uspeli ustaviti, saj je zelo sposoben in vešč pisec pritožb in poznavalec javno-upravnih postopkov, ZUP-a, mu je CSD nekega dne preprosto poslal odločbo, s katero ga obveščajo, da so mu določili skrbnika. S tem so mu odvzeli pravico do razpolaganja z lastnimi finančnimi sredstvi. Vse to brez sodnega postopka v katerem bi se razpravljalo ali ugotavljalo njegovo upravilno sposobnost in predpostavljeno nezmožnost upravljanja lastnega denarja (svojega življenja), brez postopka v katerem bi se posameznik lahko branil, zagovarjal oz. zato najel odvetnika in nenazadnje tudi brez jasnega in pojasnjenega razloga. Spisal je vse možne pritožbe na odločbe ter sprožil sodno zaščito na vseh inštancah in ne glede na to, da zadeva ni bila niti pravnomočna niti zakonita, ni uspel. V pravni državi se dolžnike obravnava z drugimi postopki in na drugačen način, ne pa preko ukrepov CSD ali ne? Čez nekaj dni so ga prisilno in v spremstvu policije izselili iz enega doma v drug dom; po čigavem naročilu? Na Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve so bili o vsem obveščeni, saj sem jih z zadevo seznanjala, dobivali pa so vse dokumente, ki jih je vpleteni sproti pošiljal na vse mogoče naslove. Tudi s strani Urada za človekove pravice se ni zganil nihče, enako velja za Urad za enake možnosti. V eni izmed kontaktnih oddaj je bil intervju z vpletenim, a nobeni od številnih institucij, uradov, inšpekcij, zbornic ter drugih organov, ki imajo v svojih dokumentih same plemenite namene, se ni zganil. Tako je šla stvar v pozabo, kot še toliko bolj pretresljivih primerov. Od invalidskih organizacij tako ali tako ne pričakujemo ničesar v tej smeri, a smo razočarani tudi nad drugimi NVO.
3. Številni primeri izključevanja iz članstva invalidskih organizacij, pogojevanja storitev s poslušnostjo ali »izobčanje« iz društva so naslednje oblike diskriminacij, ki so vredne pozornosti. Primeri izključitve petih članov Društva distrofikov Slovenije zaradi javnega izražanja mnenj so le zadnji v bogati zgodovini tovrstne prakse nekaterih invalidskih organizacij. Iz statuta Društva distrofikov je razvidno (najdete ga na spletnih straneh društva), da postopek ni bil pravilno izpeljan, saj o njem ni odločalo častno razsodišče in ni bilo možnosti ugovora ali pritožbe. Sklep je izdal kar upravni odbor. S tem se je kršil tudi kodeks etičnih načel v socialnem varstvu, kar v več kot polovici »členov«; etičnost, spoštovanje človekovih pravic in svoboščin, sprejemanje različnosti, pomoč za samostojnost, medsebojno pomoč in samo pomoč, spoštovanje odločitev posameznika, možnost izbire pomoči oz. pravica do informacij, spoštovanje človekove enkratnosti in dostojanstva, kriteriji komuniciranja z javnostmi, preprečevanje osebnega nadlegovanja in nasilja. Dopis, ki nas je obvestil o zadevi ni imel pravnega poduka in pritožbenega roka. Dva od treh članov upravnega odbora sta tudi člana organov Socialne zbornice Slovenije, ki se kljub prijavi do danes še ni odzvala.
3a. 14. člen statuta Socialne zbornice opredeljuje naslednje naloge zbornice; rešuje ugovore iz 94. člena Zakona o socialnem varstvu, spremlja izvajanje kodeksa etičnih načel v socialnem varstvu in varuje strokovno integriteto svojih članov. Kar dva mandata so invalidske organizacije združene v SIOS podajale lažne podatke na Republiško volilno komisijo o številu zaposlenih strokovnih delavcev. Na podlagi teh lažnih podatkov so imele omenjene organizacije veliko večje število elektorjev, kot bi jim sicer smelo pripadati in tako izvolile za kar dva mandata g. Šušteršiča za Državnega svetnika. Verjetno se boste strinjali, da je takšno dejanje kaznivo in ne samo etično sporno.
Posamezniki nimajo nobene formalne in realne možnosti, da se zoperstavijo ali uprejo samovolji in zlorabi moči. Čeprav Zakon o invalidskih organizacijah zavezuje Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, da spremlja delovanje društev se v praksi posamezne pritožbe obravnavajo zgolj na formalni ravni, z dopisi, ki ničesar ne rešujejo. Kršitve se ne preverja, kaj šele sankcionira ali pa da bi se začel postopek preverjanja za odvzem javnega interesa ali statusa reprezentativnosti, kar naj bi bil sploh smisel in namen zakona o Invalidskih organizacijah. Posameznikom se tako odvzame možnost dostopa do storitev in servisa ter seveda uveljavljanja temeljnih pravic. Invalidske organizacije so s formalnega vidika društva in so izven predpisov za javne zavode in ustanove. Formalno so sicer zavezani, da svoje storitve nudijo tako članom kot nečlanom, a v praksi je stvar popolnoma drugačna. Društvo vedno lahko najde način, da se nekomu nekaj ne nudi, da nima pravic, da se ga onemogoči; npr. glede prevozov, rehabilitacije, asistence,… Vse to brez posledic.
4. Četrta vrsta primerov posebnih pravic, ki se izkažejo posebne diskriminacije, za katere ni nihče pristojen so zgodbe povezane z uveljavljenjem pravice do obnovitvene rehabilitacije. Le-to izvajajo na podlagi »javnega« razpisa nekatere invalidske organizacije in je skupinska pravica, ki pripada le posameznim vrstam diagnoz in se izvaja na medicinskem modelu iz prejšnjega sistema, kar veliko pove.
Nikakor ne postavljamo pod vprašaj smiselnost obnovitvene rehabilitacije, veliko pa imamo povedati glede vrste politike organizatorjev oz. društev, tako kot tudi o nestrokovnosti ZZZS. Po načelu »možnosti izbire«, bi moral posameznik imeti možnost izbirati med različnimi izvajalci te storitve, ne pa da ima društvo ekskluzivno pogodbo in si lasti monopol nad določeno kategorijo ljudi s skupno ali podobno diagnozo. ZZZS nima izdelanih kriterijev za ocenjevanje kvalitete storitev, saj ne opravlja nobenega strokovnega nadzora in ne preverja namenske porabe sredstev. Nima izdelanih cenovnih kriterijev za dnevno postavko glede na posamezno diagnozo, ki bi bilo strokovno upravičeni. Tako se dogaja da, tisti, ki potrebujejo manj pomoči dobijo več kot tisti, ki potrebujejo veliko pomoči. Ceno dnevne postavke predlagajo kar sama društva, še pred objavo »javnega« razpisa. ZZZS celotno izvajanje prepušča invalidskim društvom in se tudi ob kršitvah, neupoštevanju strokovnih mnenj medicinske triaže, da posameznik nujno potrebuje usposobljenega spremljevalca, izogiba ukrepanju. Torej dopušča nenamensko porabo sredstev, diskriminira upravičence, ki jim rehabilitacija ni omogočena in krši interne akte, sklepe Upravnega odbora ter lastna pravila. Npr. obnovitvena rehabilitacija za t.i. distrofike se ne more uveljavljati drugje (v kakšnem ustreznem zdravilišču), razen v Domu dva topola v lasti društva in v oblasti predsednika le-tega. Ni nam jasno, zakaj in v čem naj bi bila rehabilitacija v Domu dva topola toliko primernejša za ljudi z diagnozami mišičnih distrofij, da si zasluži to ekskluzivnost pogodbe. Nisem edina med upravičenci, ki si obnovitvene rehabilitacije ne želi izvajati v Domu dva topola.
4a. Društvo distrofikov Slovenije, ki bi moralo v skladu s pogodbo ZZZS in sklepom Upravnega odbora ZZZS omogočiti rehabilitacijo devetim upravičencem, tega ni hotelo izpolniti. Na vse načine nas poskušajo diskreditirati, nam postavljajo absurdne pogoje, ki veljajo izključno za nas, zahtevajo dodatno dokumentacijo, ki jo ob predložitvi ne upoštevajo (mnenja lastne medicinske triaže, ki ni to, kar bi hotel predsednik društva), namenoma dražijo storitev tako, da bi bilo doplačilo z naše strani čim večje, nas blatijo pred drugimi člani, češ, da rušimo obnovitveno rehabilitacijo.
Obnovitvena rehabilitacija je tipičen primer socialističnega skupinskega razumevanja ter obravnavo posameznikov kjer moraš biti vesel da sploh kaj dobiš, nimaš pravice karkoli drugega hoteti ker lahko takoj vse izgubiš. In mi smo se znašli na tem mestu. Tisto kar se je kazalo kot naša pravica hočejo sedaj prikazati kot privilegij ki ga hočemo imeti le zase v škodo drugih.
4b. Predsednik društva naj nebi imel (nima) pravice odločati o upravičenosti do tako pomembne pravice, kot je obnovitvena rehabilitacija, saj pri tem ne upošteva »lastnih« strokovno medicinskih mnenj, ki nas uvrščajo med upravičence. Ne sme s silo in represijo (intervencijo policije) odganjati (bivših) članov iz prostorov društva v času uradnih ur. Nima pravice do posredovanja osebnih podatkov, s katerimi društvo razpolaga policijskim uradnikom. Nedopustno se nam zdi, da ima posamezno društvo, v našem primeru Društvo distrofikov toliko javnih pooblastil, ki neposredno zadevajo izvrševanje osnovnih človekovih, državljanskih in pravic z naslova socialnega ter zdravstvenega varstva. Hkrati pa ni nobenega kvalitativnega strokovnega nadzora storitev (ter ugotavljanja namenske porabe sredstev) ter še huje ni ali noče biti nihče pristojen za ukrepanje. Invalidske organizacije so namreč društva, torej subjekti civilnega prava in niso podvrženi predpisom za javne zavode, kljub temu, da v marsičem izvajajo iste storitve, imajo podobna pooblastila in pristojnosti ter so skoraj v celoti financirani iz namenskih javnih sredstev. Razpolagajo z osebnimi podatki in imajo dostop do baze podatkov glede na posamezno diagnozo (preko Zavoda za rehabilitacijo ali Inštituta za nevrofiziologijo) ter o teh in drugih osebnih zadevah obvešča javne osebe z namenom diskreditacije. Proti temu smo že pred leti (leta 2000, 2002, 2005) opozarjali Inšpektorat za varstvo osebnih podatkov.
V podzakonskih aktih pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja bi moral biti urejen postopek za uveljavljanje pravice do obnovitvene rehabilitacije. Organizator le te pridobi pravico do razpolaganja z finančnimi sredstvi za namen obnovitvene rehabilitacije na podlagi razpisa. Ker pa so organizatorji društva, ki niso nosilci javnih pooblastil in so k izpolnjevanju ustavnih in zakonskih načel vezani zgolj posredno, na podlagi sklepa. To pa je za upravičence premajhno zagotovilo, da bodo njegove ustavne in zakonske pravice ustrezno varovane.
5. Naslednja diskriminacija zadeva področje zaposlovanja. Zveza društva slepih in slabovidnih Slovenije je pred kratkim objavila oglas za delovno mesto socialnega delavca za katerega so poleg strokovnih referenc zahtevali tudi oster vid. Prijava potrebe po delavcu je bila objavljena na spletnih straneh Zavoda RS za zaposlovanje. Po prijavi je inšpekcija za delo zahtevala ponovno objavo prijave in opozorilni ukrep. Vendar pa smo opazili, da je že na obrazcu zavoda opcija telesne sposobnosti in sicer oster vid, fizična moč, ročne spretnosti in s tem na nek način že daje povod za možnost diskriminacije ne samo slepih in slabovidnih, ampak vseh, ki nosijo očala.
Že dolgo se sprašujemo in iščemo razloge, zakaj se nihče tudi iz vrst nevladnih organizacij noče konkretneje izpostaviti v bran kršitvam človekovih pravic v primerih, ko gre za hendikepirane osebe. V primerih, ko gre za očitne zlorabe položaja ter moči invalidskih organizacij in njihovih predstavnikov nad posamezniki, v primerih ko gre za prekoračitve pooblastil zaposlenih v javnih institucijah in takrat, ko se v institucijah skrivajo v molku pred prevzemanjem odgovornosti in izpolnjevanjem dolžnosti ter poslanstva. Če primerjamo odnos do diskriminacij, ki se dogajajo posameznikom drugih marginalnih skupin lahko opazimo, da je odziv vsaj določene javnosti bistveno drugačen, kot je do hendikepiranih. Npr. na diskriminacije do homoseksualcev, emigrantov, Romov ter izbrisanih, je odziv določenega dela javnosti in nenazadnje tudi medijsko predstavljanje veliko bolj odločno, izrazitejše in jasnejše. V bran ali ob bok tem skupinam ali posameznikom se postavljamo in izpostavljamo tudi tisti, ki nismo emigranti, homoseksualci, Romi ali izbrisani, ker je tako prav in smo to dolžni tudi storiti, v kolikor verjamemo v enakost; različne »antiglobalistične« skupine in mirovne skupine, NVO, ki delujejo na področju človekovih pravic in socialnega varstva, ženske organizacije, številni intelektualci in javne osebe, kulturniki…Pravice iz Ustave, do neodvisnega življenja in enakosti hendikepiranih, pa se zdi, da so stvar, ki zadeva le invalide in morda še Direktorat za invalide pri Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve. Nedopustne diskriminacije, nasilje in druge kršitve, ki se dogodijo hendikepiranim posameznikom ali skupinam so prikazane in dojete kot nerazumevanje med invalidi, spori med invalidskimi organizacijami, borba za denar. »Zdravi«, »normalni« ali »ne-invalidi« se izmikajo in opravičujejo svoje obračanje glave, nezanimanje in pasivnost nad to problematiko, češ, da ne vedo na katero stran bi se postavili, da ne vedo kdo govori resnico (preverijo ne nikoli), da moramo invalidi te zadeve rešiti sami med sabo. Zakaj ta isti diskurz ne velja npr. za azilante, ki se k nam zatečejo pred nasiljem in bedo v lastni državi? Da ne bo pomote, tukaj ne želim vrednotiti ali postavljati lestvice bolj in manj pomembnih problemov ali hujših in nepomembnih diskriminacij, želim le razumeti, zakaj so odzivi na formalno enake diskriminacije tako različni, ko gre za različne skupine. Zakaj tudi na nivoju »istomislečih« in posameznikov ter skupin, ki delimo podobne vrednote ter pogled na svet ni večje recipročnosti? Zakaj se noben analitik, raziskovalni novinar, kolumnist, intelektualec ali humanist ne loti pestre palete diskriminacij, psihičnega, fizičnega in spolnega nasilja, ki se sistemsko dopušča, izvaja ali vrši nad hendikepiranimi posamezniki in posameznicami? Nihče si ne upa načeti govora o različnih vidikih in vrstah nasilja, ki so mu še posebno izpostavljene hendikepirane ženske, čeprav je bilo na to temo v Sloveniji narejeno nekaj raziskav, ki kažejo na zelo visoko stopnjo nasilja do hendikepiranih, tako s strani svojcev, okolja, osebja v institucijah ter institucije kot sistema. Takšno pisanje bi pričakovala in upam, da ga bom kdaj tudi dočakala, predvsem zato, ker bi imelo povsem drugo veljavo, večjo težo in bi stvari postavilo v drugo dimenzijo, na drug, »višji« nivo. Prav zaradi tega, kar smo povedali prej, da je moja beseda in moje pisanje vedno zreducirano na to, da sem invalid, da sem (drobna) ženska (slišala sem tudi punčka), da sem predsednica YHD in torej ne morem povedati nič kaj drugega kot invalidne teme. Vse kar napišem takoj demantira druga stran in urednik ali novinar, ki mi je dopustil besedo ali prostor doživi živčne klice in napade funkcionarjev invalidskih organizacij, ki bebavo mahajo z EU deklaracijami in reprezentativnostjo. Tako se vsaka afera, vsak protest, vsak poskus reševanja kršitve ali diskriminacija konča; bedno, v pozabi in brezbrižnosti.
Elena Pečarič
Zapis Elene Pečarič mi jemlje sapo. Vsak moj komentar je odveč. Ali ni to prava tema za našega predsednika države ? Se bi sploh želel ustaviti ob zapisanem, glede na to, da je do sedanje funkcije predsedoval vladi naše nove države. Nekdo vendarle mora biti odgovoren za opisane postopke.
Ob občutku nemoči, pri prebiranju takih in podobnih zgodb, se sprašujem, kaj lahko naredim sam, sedaj, ta trenutek, da se podobne situacije v bodoče ne bi ponavljale.
Elena Pečarič, vsi ministri, vključno s predsednikom vlade in tudi države, ta vaš dopis morajo prebrati. Dolžni ste ga nasloviti vsakemu posebaj z namenom, da preprečijo pravico samooklicanim ” za vprašanja invalidov v naši državi ” izvajanje grobih kršitev Ustave. Delitev državljanov na invalide in ostale državljane in s tem povezano uresničevanje človekovih pravic je v današnjem času, v demokratični Sloveniji, nezaslišano, celo kriminalno početje dosedanjega invalidskega lobija. Brez podpore političnih botrov takih postopkov, v končni fazi, državnih institucij nad posameznimi invalidi ni moč izvajati.
Milijarde, ki sistemsko pritekajo naravnost na mizo samooklicanih predstavnikov invalidov, se po njihovih lastnih merilih delijo tako, da tudi danes, v demokratičnem sistemu, omogočajo vpliv na državne inštitucije in ustvarjajo pogoje bohotenja korupcije. Ali drugače, kdo vse ima od te situacije korist ? Kako lahko drugače razumem status quo na tem področju in neukrepanje odgovornih na državnem nivoju?
Ja,
žal Slovenija ni več večini državljanom prijazna država.
In še toliko manj je prijazna invalidom in hendikepiranim.
Ni mi pa jasno, kdaj sem dal svoj glas za take spremembe.
Na plebiscitu???
In ravno zato ker ne želim viti več vol ne grem volit.
Ne bodo več mojega glasu prirejali kot jim paše.
Glasu ne dam.
Žal, je lahko še slabše kot je.
In bo.
Kaj mi mar, če je slovenija gospodarsko najbolj uspešna in dobičkarskemu kapitalu najbolj prijazna država, če dobivam socialno podporo in z družino živim na cesti. Oziroma me vsak trenutek lahko tja ruknejo.
Kaj pričakujete oz kaj bi radi v življenju in od življenja?
Kaj pričakujete od države?
In;
kaj in čigava je sploh država??
Ja,
ne bom več vol.
Ostali se pa pejte vozit na dan odprtih cevi z oklepnikom 8×8 v Afganistan.
Srečno vožno.
Mene pa zanima, kje je ves ta gospodarski razvoj, ki ga beležijo na Statističnem uradu RS? Jaz ga ne vidim, vsaj v naši občini ne!
Ceste so danes slabše, kot so bile pred 20 leti, avtobusi ne vozijo več (včasih so), pol tovarn, ki so včasih delovale, danes ne obstaja več,…
Lani je neurje močno poškodovalo ceste v okolici našega domačega kraja, pa še zdaj niso popravljene… Kaj popravljene! Še ustrezne signalizacije ni tam, kjer je cesta poškodovana!!! Samo čakajo, da bo nekoč eden malo manj previden voznik zgrmel v luknjo, ki jo je naredilo lansko neurje!!!
Povsod je tako, razen v strogih centrih.
Kriminalno početje je npr kaj delajo državljanom ob Bači.
Že leta imajo nemogočo cesto; pozimi je pošastna!!!
Marca letos je padla neka skala na cesto.
Do septembra se niti lopate niso taknili.
Moeajo ljudje na poti v Most na Soči 3 kilometre v klanec po ozkem kolovozu, makadamu, berz izogibavališča, klanec je vsaj 12%o in brez kakršne koli bankine si na pobočju kjer padeš lahko 200 m v globino.
Slovenija državljanu, še bolj pa slovencu, mačeha!!!!!!!!!!
menda v novem slovarju slovenskega jezika ne bo več besed tovariš, pravica, sociala, solidarnost…
Zaradi nerabe, jih bo potrebno počistiti.
In zato, naivci, ne jamrat.
Vsaj v sloveniji ne.
Glejte sam kaj bo z zaposlenimi:
ode dodatek na delovno dobo, ode malica, odejo stroški prevoza na delo, pa še ogromno drugega ode.
In vi mislite, da bo tak minister za delo in socialo imel posluh za invalide???
Ma ste trezni al ste drogirani???
Pa bi vsakdo ki bi bil na oblasti vlekel take poteze.
Saj je že 15 let tako. Pa so se “menjavali” pr koritu.
Levi, desni, vodotesni.
Ja, včasih so mi mat djali: domovina je kjer ti je lepo.
Pa je vmrla. Oz obe.