Gospod mihau,preberi orginal kaj si slisal,ampak dobro peberi.

IZHODIŠČA ZA PRIPRAVO SPREMEMB ZLPLS
Pravna narava FŠO ter FIHO

Navedeni fundaciji sta nastali na podlagi Zakona o lastninskem preoblikovanju Loterije Slovenija (ZLPLS) in sta opredeljeni kot pravni osebi javnega prava, ki sta ustanovljeni za javno financiranje nekaterih javnokoristnih dejavnosti. Njuna naloga je torej upravljanje z namenskimi javnimi sredstvi. Država tudi preko FIHO uresničuje ustavno določbo 52. člena Ustave RS, ki zagotavlja invalidom posebno varstvo ter usposabljanje za delo.

Cilj in vsebinski okvir za delovanje obeh fundacij je zasledovanje javnega interesa v okviru sistema javnega prava. Z zasebnim pravom pa ju povezuje zgolj okoliščina, da gre za financiranju dejavnosti invalidskih in humanitarnih oz. športnih civilnodružbenih, torej zasebnopravnih organizacij. Te imajo skladno s ZLPLS pravico predlagati svoje predstavnike v organe obeh fundacij in na ta način posredno sodelujejo pri upravljanju s sredstvi fundacije. Predstavniki invalidskih, humanitarnih in športnih organizacij pa pri tem ne nastopajo kot zastopniki interesov svojih organizacij. Pri odločanju o dodeljevanju sredstev na podlagi javnega razpisa za razdelitev javnih sredstev gre namreč za oblastno odločitev o tem, kakšen je javni interes po financiranju posameznih programov, s katerimi kandidirajo posamezni prosilci. Interes prosilcev je v izhodišču zaseben, naloga organov FŠO in FIHO je, da odločijo če, in če – v kakšni meri se pokriva tudi z javnim interesom, javna sredstva so namreč namenjena zgolj za financiranje takšnih programov. Pri odločanju o upravljanju in dodelitvi javnih sredstev se uporabljajo izključno javnopravni predpisi. Takšno spoznanje ustreza dejstvu, da pri odločanju FIHO o delitvi sredstev prihaja do kolizije zasebnih interesov prosilcev (ki si prizadevajo za svoje pravne in materialne koristi in pri tem bolj ali manj nujno prihajajo tudi v medsebojni konflikt) z javnim interesom (ki mora prevladati). Pogodba o financiranju je izključno tehnični vidik postopka za dodeljevanje sredstev.

Vse navedeno pomeni, da gre pri delovanju obeh fundacij nedvomno za izvrševanje javnih pooblastil. To ju po svoji naravi v temelju (nikakor pa ne le neznatno!) odmika od sistema zasebnega prava, s tem pa tudi sistema pravne ureditve ustanov. Te so namreč praviloma pravne osebe zasebnega prava, ki nastanejo na podlagi pravnega posla.

Zakon o ustanovah je nastal v času hitre preobrazbe pravnega sistema Republike Slovenije, ki tedaj še ni imel celovite sistemske ureditve upravljanja z namenskimi javnimi sredstvi oz. premoženjem. Zato se je ZLPLS glede delovanja obeh fundacij sicer oprl tudi na sistem ustanov, delno pa upošteval javnopravne posebnosti, mdr. tako, da je pridržal DZ pravico dajati soglasje k posameznim aktom obeh fundacij in k kadrovski zasedbi njunih organov. Vendar pa se pravnosistemska situacija po uveljavitvi ZLPLS spremenila. Potem, ko je upravljanje z namenskimi javnimi sredstvi javnih skladov postalo sistemsko pravno urejeno z Zakonom o javnih skladih (ZJS), ureditev FIHO in FŠO pomeni anomalijo. Ni videti prepričljivih in razumnih razlogov, da so določbe ZJS obšle delovanje obeh fundacij, ki upravljata z namenskimi javnimi sredstvi (in sta po definiciji javna sklada).

To po stališču ustavnega sodišča v zadevi U-I-125/01 sicer iz razlogov s katerimi je bila ureditev izpodbijana ni neustavno (saj sodi v domet zakonodajalčeve diskrecije pri odločanju o primernosti ureditve). Zato pa je pravnopolitično toliko bolj zgrešeno, saj, kot bo to pojasnjeno v nadaljevanju, daje nadvse ugodne sistemske pogoje za arbitrarnost pri uporabi javnih pooblastil. Žal je dosedanji način delovanja obeh fundacij takšne bojazni o prevladi zasebnih interesov v celoti in še vse preveč boleče potrdil.

Pojavi sistematičnih kršitev pravnih pravil pri delovanju FIHO

Iz razlogov smotrnosti se v nadaljevanju dotikamo le vprašanja poslovanja FIHO, čeprav povedano smisleno najbrž v celoti velja tudi za »sestrsko« fundacijo FŠO.

ZLPLS, ki določa sestavo organov FIHO ignorira možnost nastanka t.i. konflikta interesov. V najpomembnejšem organu fundacije, Svetu FIHO je namreč kar 14 od 27 članov imenovanih s strani DZ na predlog invalidskih organizacij. V svetu FIHO, ki mdr. odloča o razdeljevanju sredstev, imajo najmočnejše invalidske organizacije prek svojih predstavnikov zagotovljeno absolutno večino glasov pri odločanju. Zato ti predstavniki, ki so praviloma zakoniti zastopniki svojih društev ali pa vsaj njihovi najvišji funkcionarji, odločilno vplivajo na razdelitev javnih sredstev, tudi v vseh tistih primerih, ko sami nastopajo v vlogi zakonitega zastopnika prosilca. Zato ni nenavadno, ampak simptomatično, da so javna sredstva v delu, namenjenem financiranju invalidskih organizacij (fundacija financira tudi humanitarne organizacije), v več kot 80% dodeljene prav organizacijam, ki imajo v FIHO svoje predstavnike. To že samo po sebi kaže na nesorazmerno močno povezavo med uspehom pri kandidiranju za javna sredstva FIHO ter dejstvom, da ima posamezna invalidska organizacija svojega predstavnika v svetu FIHO.

K takšni praksi odločilno prispeva zmotno stališče, da ni potrebno uporabiti določil ZUP, saj bi pri odločanju o dodelitvi sredstev morali uporabiti pravila o izločitvi uradnih oseb. Te seveda ne bi smele odločati o zahtevkih, ki so jih same vložile za račun društev, ki jih zastopajo, kot njihovi zakoniti zastopniki. Razumemo, da bo dosledna uporaba tega zakona dejansko močno ohromila odločanje organov obeh fundacij, saj so takšne situacije prej pravilo kot izjema. Vendar bo to zgolj posledica dosedanje neustrezne prakse pri kadrovanju v organe fundacije. Kadrovanje zastopnikov društev v organe fundacij, njihova neusposobljenost, pomanjkljivosti pri uporabi pravnih pravil in pomanjkanje nadzora so ključni razlogi za diskriminatorno obravnavo posameznih prosilcev za javna sredstva.

Obe navedeni fundaciji se pri svojem delu opirata izključno na ZLPLS, ki glede posameznih neurejenih vprašanj odkazuje na zakon o ustanovah. Zakon o ustanovah seveda v ničemer ne določa pravil postopkov pri delovanju ustanov, ki so praviloma zasebnopravne osebe. Fundaciji tako s sklicevanjem na domnevno pravno praznino (!!!!) dosledno odklanjata uporabo določil temeljnega javnopravnega postopkovnega zakona (t.j. ZUP) in se, pa še to le navidez, opirata zgolj na lastne podzakonske predpise. Takšno ravnanje, zlasti neobrazloženost posameznih oblastnih odločitev in posledično onemogočanje učinkovitega varstva pravic prizadetih ob kadrovsko neustrezni sestavi organov obeh fundacij (neusposobljenost za odločanje v upravnih zadevah, neuporaba določil o izločitvenih razlogih ob primerih izrazite kolizije intersov, pomanjkljiva strokovna usposobljenost za vrednotenje oz. analizo programov) dopušča izrazito prevlado zasebnega intersa nad javnim interesom, kar je v nasprotju s smislom in namenom delovanja obeh fundacij.

Ker upravnega nadzora v navedenih fundacijah doslej ni bilo in ker je tudi nadzor smotrnosti poslovanja (ki ga očitno izvaja le Računsko sodišče) lahko le občasen in učinkuje ex post, je delovanje obeh fundacij dejansko prepuščeno samim sebi. Menimo, da je doslej potekalo nestrokovno, pa tudi pravno nepravilno. Njuno delovanje je izrazito nepregledno in obremenjeno z številnimi utemeljenimi sumi o pristranosti in nezakonitosti pri njunem odločanju.

Dosedanje delovanje FIHO nesporno in celovito dokazuje, da se javna sredstva delijo na tako netransparenten način, da je povsem onemogočena presoja smotrnosti posamezne odločitve (z vidika javnega interesa). YHD posebej opozarja na vsebino revizijskega poročila Računskega sodišča RS o računovodskih izkazih in pravilnosti poslovanja FIHO za leto 2001 in 2002 št. 1218-1/2003-25, z dne 15.4.2004, v katerem je mdr. ocenilo, da zaradi nedorečenosti tedanjih meril sploh ne more oceniti smotrnosti posameznih odločitev. Ta merila so bila skladno z napotilom Računskega sodišča domnevno ustrezno spremenjena šele v januarju 2005.

Zadnji javni razpis za delitev sredstev v letu 2006 je tako prvi, ki je temeljil na podlagi domnevno ustrezno spremenjenih oz. dopolnjenih Pravil fundacije za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij v RS (UL RS. Št. 9/99 in 45/05, v nadaljevanju Pravila) in Pravilnika o merilih in pogojih za uporabo sredstev FIHO (UL RS. Št. 92/98 in 45/05, v nadaljevanju: Pravilnik). Simptomatično pa je, da FIHO-u za odločanje niti takšna pravna podlaga ni zadoščala, ampak je na podlagi 10. člena Pravilnika Svet FIHO dne 29.9.2005 sprejel še Navodilo za uporabo meril pri ocenjevanju finančno ovrednotenih letnih delovnih programov invalidskih in humanitarnih organizacij. Navodilo je po svoji vsebini interni akt FIHO. Ker ni bilo nikoli objavljeno v Uradnem listu RS to ni veljaven predpis. Opozarjamo pa, da bi njegova vsebina utegnila imeti učinke navzven, zato bi utegnilo posegati tudi v pravni položaj prosilcev.

Žal niti takšna nova pravna podlaga ni v ničemur pripomogla k ustreznejšem odločanju organov fundacije. Iz zadnjega sklepa o delitvi sredstev FIHO je v nasprotju z dobrovernim pričakovanjem spet razvidno, da je FIHO zbirno in docela pavšalno odločil o zahtevkih prosilcev. Sklep je tako kot vsi dosedanji sklepi FIHO v bistvu neobrazložen, zato sploh ni sposoben, da bi ga pravno preizkusili. Zaradi neobrazložitve dejanskega stanja in načina uporabe meril ni mogoče preizkusiti ali je bila nova pravna podlaga sploh spoštovana. Tako se FIHO uspešo izmika tudi nadzoru vsebinske pravne pravilnosti svojih odločitev, ki jo sicer lahko zagotovi izključno Upravno sodišče v upravnem sporu.

FIHO ni v ničemer obrazložil na kakšni podlagi in na podlagi katerih konkretnih okoliščin je ugotovil, da je posamezen prosilec upravičen ravno do denarnih sredstev v višini, ki so mu bila odobrena. Obrazložitev zgolj na splošno povzema kriterije, ki naj bi bili uporabljeni, ni pa obrazloženo kako je bilo splošno merilo (kriterij) uporabljeno glede na konkretno vlogo posameznega prosilca (ob primerjavi z vlogami drugih organizacij) oz. ni obrazloženo zakaj določene postavke, ki so bile v vlogi prosilcev navedene, ne izpolnjujejo kriterijev. Glede na to, da FIHO razpolaga z omejenimi sredstvi in, ob upoštevanju dejstva, da so organizacije zaprosile za več sredstev, kot je celoten obseg razpoložljivih sredstev, je jasno,da (lahko) odobritev sredstev eni organizaciji pomeni zavrnitev sredstev drugi organizaciji. Iz tega izhaja pravni interes vseh prosilcev, da imajo vpogled v odločitve o drugih delih sklepa, ne le v tistem delu sklepa, ki se neposredno nanaša na sredstva, ki so mu bila odobrena.

Glede na to, da je FIHO oseba javnega prava in, da po pravni kvalifikaciji ustavnega sodišča njen sklep o delitvi javnih sredstev predstavlja upravni akt, mora, ob odsotnosti izrecne drugačne zakonske ureditve posebnega postopka pri sprejemanju svojih odločitev upoštevati določila Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP). Izpodbijani sklep bi tako moral biti obrazložen skladno z določili ZUP, in sicer njegovega 214. člena, ki med drugim določa obvezne sestavine obrazložitve oblastnih aktov:

1. razložitev zahtevkov strank in njihove navedbe o dejstvih;
2. ugotovljeno dejansko stanje in dokaze, na katere je le-to oprto;
3. razloge, odločilne za presojo posameznih dokazov;
4. navedbo določb predpisov, na katere se opira odločba;
5. razloge, ki glede na ugotovljeno dejansko stanje narekujejo takšno odločbo, in
6. razloge, zaradi katerih ni bilo ugodeno kakšnemu zahtevku strank.”

Po pregledu obrazložitve najnovejšega sklepa je mogoče ugotoviti, da ni bila spoštovana praktično nobena od gornjih zahtev. Tako ni jasno kakšno dejansko stanje je bilo ugotovljeno za konkretno vlogo posameznega prosilca, torej kateri programi in dejavnosti so bili sploh obravnavani, kateri izpolnjujejo pogoje, kateri ne izpolnjujejo pogojev in jim zato ni bilo ugodeno oziroma o njih sploh ni bilo odločeno, kateri sicer izpolnjujejo pogoje, vendar jim ni bilo ugodeno zaradi dodelitve sredstev drugim invalidskim organizacijam.

Obrazložitev izpodbijanega sklepa navaja le najsplošnejše podatke o postopku odločanja (formalni del-o številu vlog, njihovi popolnosti, pozivih k dopolnitvi…), skupnih sredstvih, ki so bila namenjena vsem organizacijam za določeno število posebnih socialnih programov, skupnih sredstvih, ki so namenjena delovanju 23-ih invalidskih organizacij na državni ravni, skupnih sredstvih, ki so namenjena za naložbe v osnovna sredstva. V nadaljevanju se navaja, kako so bila razdeljena sredstva za izvajanje posebnih socialnih programov in sicer v odstotkih, po posameznih skupinah (stran 4, četrti odstavek). Takšno delitev pa »obrazloži« s sledečim zapisom: »Upoštevajoč pridobljene ocene je posamezne socialne programe razvrstila v eno izmed prednostnih skupin po 10. členu navodil (delno/celotno zagotavljanje storitev v okviru javnih služb oz. so/financiranje iz drugih javnih sredstev), pri oblikovanj konkretnega predloga za razporeditev razpoložljivih sredstev na posamezne posebne socialne programe pa je bila upoštevana tudi nujnost posameznega programa za kompenzacijo invalidnosti in uspešno izvajanje le-tega v daljšem časovnem obdobju.«. Glede na postavljeno trditev, da je FIHO: – upošteval pridobljene ocene, – razvrstil programe v eno izmed prednostnih skupin in – upošteval nujnost posameznega programa za kompenzacijo invalidnosti in uspešno izvajanje le-tega v daljšem časovnem obdobju, bi bilo za pričakovati, da zgoraj navedeno ne bo ostala skrivnost, ki je dostopna samo nekaterim, temveč, da bodo podane navedbe konkretizirane s konkretnimi »ocenami«, »razvrstitvijo v eno izmed prednostnih skupin« in navedbo razlogov zakaj je posamezni program »bolj nujen« za kompenzacijo invalidnosti in zakaj ga je mogoče bolj uspešno izvajati v daljšem časovnem obdobju.

Obrazložitev ravno tako nima nikakršnih konkretnih okoliščin/dejstev/ocene dejstev, ki so narekovali točno določeno (in sprejeto) delitev sredstev za delovanje invalidskih organizacij in za naložbe v osnovna sredstva. Obrazložitev mora vsebovati navedbo tistih okoliščin, ki so bile odločilne za sprejeto odločitev v smislu uporabe kriterijev za delitev sredstev. Samo na podlagi obrazloženega sklepa je stranki omogočeno uresničevanje ustavne pravice do učinkovitega pravnega sredstva oziroma sodnega varstva (23. in 25. člen ustave). Na podlagi neobrazloženega sklepa, ki ne vsebuje presoje odločilnega dejstva, stranka nima zagotovljene možnosti za uspešno izpodbijanje domneve, na kateri temelji sklep o razdelitvi sredstev. Pri tem lahko posamezen prosilec samo ugiba kaj je bila podlaga za takšno delitev sredstev.

Nadalje je potrebno opozoriti, da FIHO doslej še nikoli, kot tudi v zadnjem sklepu, ni odločil o vseh zahtevkih posameznih prosilcev. Iz vsebine sklepov ne izhaja, da bi bili tisti deli zahtevka, ki presegajo odobrena sredstva, posameznemu prosilcu zavrnjeni.

Iz povedanega izhaja, da se delitev sredstev odvija povsem arbitrarno. Logično je, da se odvija predvsem v prid zasebnim interesom najmočnejših društev, ki imajo v svetu FIHO svoje predstavnike in ki so celo formalno povezana v močno interesno organizacijo. Simtomatično je, da ta društva vneto zagovarjajo dosedanjo ureditev. Takšne delitve sredstev nikakor ni mogoče utemeljiti le z obsegom njihovih storitev ali številom njihovih uporabnikov. Temu se upirajo tudi načela konkurence, ki bi morala veljati prav v primeru javnih razpisov in naj bi vzpodbujala nastanek in predvsem uporabo kar najboljših in najcenejših storitev. Tudi kolikor so takšne storitve sicer že razvite (primer takšne storitve je prav storitev osebne asistence, ki jo izvaja YHD), tovrstna sistemska ureditev preprečuje, da bi se njihov domet razširil na kar največ uporabnikov. FIHO jih umetno zavira zgolj z argumentom (politične oz. dejanske) moči.

Opozarjamo, da YHD že od svoje prve »uspešne« kandidature za javna sredstva FIHO vseskozi tako neposredno, kot v javnosti brez uspeha opozarja na zgoraj navedene očitne in grobe pravne nepravilnosti. Skušal je pridobiti tudi vpogled v stvarne osnove za dodeljevanje sredstev, vendar mu FIHO to kljub odločbi Informacijske poblaščenke onemogoča, saj se zaveda, da bi to omogočilo konkretnejše dokazovanje nepravilnosti.

Vztrajno ponavljanje grobih nezakonitosti jasno dokazuje na zavestno arbitrarnost pri odločanju in predstavlja grob poseg v pravice prizadetih prosilcev. FIHO se sklicuje na domnevno zakonsko pravno praznino glede neureditve pravnega postopka, ki bi ga bil dolžan uporabljati pri svojih odločitvah. Simptomatično je, da se sklicuje zgolj na lastne podzakonske predpise, povrhu vsega pa vztraja na stališču, da mu ni potrebno obrazložiti svoje odločitve in s tem dokazati, da so bili kriteriji za delitev sredstev res uporabljeni oz., da so bili uporabljeni pravilno. Takšna stališča javnopravne osebe in nosilca javnih pooblastil so povsem nezdružljiva s temeljnimi načeli pravne države.
Obveznost uporabe postopkovnih pravil ZUP

ZLPLS, ki je glede pravne ureditve FIHO nedvomno specialen predpis je bil sprejet pred uveljavitvijo novega ZUP-a, prav tako pred uveljavitvijo ZJS. Pri tem pa je iz vsebine obeh navedenih zakonov jasno le to, da se za FIHO ter FŠO ne uporabljajo pravnoorganizacijska določila ZJS.

ZUP je v letu 2000 sistemsko celovito uredil delovanje vseh javnih oblasti, tudi vse tiste položaje, ki so se zaradi posebnosti narave odločanja dotlej izmikali definiciji upravne stvari. Zato gre nedvomno za splošen, t.j. generalni predpis, katerega učinki se raztezajo na ves javni sektor, ki ga je dolžan najmanj smisleno uporabljati pri odločanju o vseh javniopravnih stvareh, če s posebnim zakonom ni določeno drugače. ZLPLS kot starejši specilani predpis, kot rečeno ne ureja podrobneje vprašanja postopka odločanja obeh fundacij. Napotuje le na subsidiarno uporabo ZU oz. na sprejetje Pravil in Pravilnika. Navedena pravna akta sta po vsebini podzakonska predpisa (česar ne spreminja dejstvo, da daje k njima soglasje DZ), zato skladno s 87. členom ustave ne moreta samostojno urejati pravic in dolžnosti pravnih oseb v postopkih uporabe javnih pooblastil. Iz tega razloga Upravno sodišče pri pravni presoji ni vezano na njuno vsebino, če bi morebiti ocenilo, da sta glede posamezne rešitve neustavna ali nezakonita (možnost uporabe instituta exceptio illegalis).

Zaradi narave vsebinskega odločanja FIHO je morda še sprejemljivo, da se merila za opredeljevanje javnega interesa določajo z internim aktom FIHO (kar omogoča tudi relativno hitro prilagajanje in morebitne spremembe politike na tem področju). Vendar pa je že zaradi načel pravne države ter posebej tudi pravice do enakega varstva pravic (22. člen ustave), povsem neprejemljivo, da je domnevno zakonsko neurejen postopkovni vidik. Vsakomur je zagotovljeno enako varstvo njegovih pravic v postopku pred sodiščem in pred drugimi državnimi organi, organi lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil, ki odločajo o njegovih pravicah, dolžnostih ali pravnih interesih. Vsebina 8. člena ZLPLS kot rečeno ne določa postopkovnih pravil, ampak odkazuje na podzakonsko urejanje. Zato ob obstoju splošnega postopkovnega zakona, katerega učinkov zakonodajalec ni izrecno izključil, ni mogoče trditi da je postopanje obeh fundacij zakonsko neurejeno oz. pomanjkljivo urejeno. Sklicevanje na argument o stvarni potrebi po subsidiarni uporabi zakona o ustanovah oz. vsebina 17. člena ZLPLS (ki je podnormiran) je tako vsebinsko prazen, hkrati pa kvečjemu historičen. Nikakor pa ni pravnosistemski, kot to zavajajoče navaja poročilo FIHO št. 198-1/2006 z dne 27.3.2006. Sistematična razlaga se takšni hipotezi direktno upira, realno pa se takšni razlagi upira zgolj dejstvo, dac najbrž nobeden od članov Sveta FIHO oz. FŠO nima pooblastil za vodenje upravnega postopka in izrazit stvarni interes, da v postopkih be bi bilo zagotovljen ustrezen pravni nadzor nad delovanjem fundacije.

O tem, da naj bi bila FIHO ter FŠO pri svojem oblastnem odločanju ne bila dolžna uporabljati pravil ZUP, le-ta molči. Zakonodajalec torej FIHO in FŠO ni izvzel iz učinka določb ZUP, saj bi bil, če bi tak namen morda vendarle imel, to skladno z načeli jasnosti, določnosti in predvidljivosti pri pravnem urejanju (2. člen ustave) nedvomno dolžan izrecno storiti. Določila ZLPLS temu namenu niti po obliki, niti po vsebini ne ustrezajo.

Dejstvo je, da FIHO in FŠO odločata v javnopravnem okviru in z javnimi pooblastili o pravnih koristih sodelujočih na javnem razpisu. Dejstvo je da pri tem prihaja do medsebojne kolizije med zasebnimi interesi in javnim interesom in da ima odločitev obeh fundacij naravo oblastne odločitve, pri kateri je javni interes odločilni kriterij. To jasno kaže na osnovne elemente odločanja v upravni sferi.

Posebej opozarjamo na stališče Ustavnega sodišča RS v zadevi U-I-125/01 ki v 13. in 14. točki obrazložitve svoje odločitve opozarja, da je sklep o razporeditvi sredstev uporabnikom, ki ga na podlagi predlogov Komisiji FIHO za ocenjevanje in pripravo predlogov za razporeditev sredstev invalidskih in humanitarnih organizacij sprejme Svet FIHO, dokončen posamičen akt, s katerimi nosilec javnih pooblastil, kar fundacija vsekakor je, odloča o pravicah ali obveznostih in pravnih koristih posameznikov in organizacij. Zoper tak akt stranke lahko sprožijo upravni spor. Pravica do sodnega varstva zoper upravne akte je zagotovljena s pravico do sodnega varstva iz prvega odstavka 23. člena, tretjega odstavka 120. člen in 157. člena Ustave (upravni spor). Prvi člen ZUS pa določa, da se v upravnem sporu zagotavlja sodno varstvo pravic in pravnih interesov posameznikov, pravnih oseb in drugih oseb, če so lahko nosilci pravic in obveznosti, proti odločitvam in dejanjem upravnih organov oziroma v skladu z zakonom drugih državnih organov, organov lokalnih skupnosti in nosilcev javnih pooblastil na način in po postopku, ki ga določa ta zakon. Iz navedenega nedvoumno sledi ocena Ustavnega sodišča, da je izpodbijani sklep FIHO po svoji vsebini upravni akt, ki ga je izdal nosilec javnih pooblastil.

Da sta obe fundaciji dolžni uporabljati določila ZUP izhaja tudi iz pravno obvezujočih ugotovitev Upravne inšpekcije ob upravnem nadzoru FŠO iz konca leta 2005.

Dejstvo, da je bilo doslej zoper sklepe FIHO uporabljenih tako malo pravnih sredstev ne dokazuje, da je sistem ustrezen, še pa manj, da doslej njegovo delovanje ni bilo označevano za sporno. Dokazuje le eno – da so bile prizadete invalidske organizacije doslej v finančno tako šibkem položaju, da si uporabe takšnih poti niso mogle niti privoščiti (oz. so morale vselej tehtati ali naj na ta račun okrnijo svoje programe). Znano je namreč, da se v okvitru delovanja športnih organizacij ponuja veliko več možnosti za tržno in posedično dohodkovno zanimivo sodelovanje z zasebnim sektorjem, zato so športne organizacije potencialno mnogo bolj samozadostne kot pa invalidske organizacije. To pojasnjuje, zakaj so se pravni spori najprej tako zaostrili pri delovanju FŠO. Po tem, ko je bila domnevno odpravljena vsebinska pomanjkljivost Pravil oz. Pravilnika, pa je povsem nevzdržno, da je sklep FIHO še naprej povsem pavšalen in neobrazložen. Zato sta zoper zadnji sklep vloženi najmanj dve tožbi v upravnem sporu. Uporaba pravnih sredstev je v sedanjih razmerah očitno edini način, da se FIHO prisili k spoštovanju pravnega reda.

FIHO in FŠO se torej ne moreta izogniti obvezujočemu učinku določb ZUP, ki predstavlja minimalna pravna in demokratična procesna pravila delovanja vseh javnih oblasti. Prav tako se ne moreta izogniti upravnemu in sodnemu nadzoru pravne pravilnosti njunega delovanja.
Neformalni vpliv združbe NSIOS na delovanje FIHO

Civilnodružbeno interesno združenja SIOS, v katerem se združujejo vse najmočnejše invalidske organizacije in je nekakšen lobby organ in ima pomemben dejanski vpliv na delovanje FIHO. Izvaja namreč ima pomembno vlogo “usklajevanja interesov med invalidskimi organizacijami”, ki pa ne učinkuje le med članicami. Rezultat teh usklajevanj organi FIHO že vseskozi nenavadno dosledno upoštevajo. To dejstvo posredno izhaja iz ugotovitev zgoraj navedenega revizijskega poročila Računskega sodišča, neposredno pa celo iz obrazložitve vseh dosedanjih sklepov FIHO o financiranju. Tudi obrazložitev zadnjega sklepa kar dvakrat povzema »usklajeno mnenje« in celo številko dopisa št. 129/S-I/05 z dne 22. 11.2005, s katerim je navedena združba FIHO posredovala svoja stališča in predloge. Dejanski vpliv združenja na delovanje FIHO je povsem neformalen (oz. posreden, dejasnko pa je zagotovljen prek predstavnikov članic v svetu FIHO), vendar tako izrazit, da je mogoče celo trditi, da se v organih FIHO v veliki meri le formalno potrjuje predhodne neformalne odločitve SIOS o sporazumni razdelitvi sredstev, ki so na voljo FIHO.

O pomembnosti vpliva NSIOS pričajo tudi nekatere izjave direktorja FIHO, npr. v časopisu Paraplegik št. 105, december 2005. priloga

O tem pričajo tudi nekateri priloženi dokumenti o lastnem dojemanju vpliva združbe in njenih posameznih članic na odločitve FIHO. Iz katerega zapisnika seje NSIOS npr izhaja, da je predsednik združenja v notranji razporavi med članicami združenja opozoril eno od članic in sicer predsednico društva Vizija, naj si ne drzne izražati stališč podpore prizadevanjem YHD po spremembi pravne ureditve FIHO, »sicer se bo to poznalo pri dodeljevanju sredstev«. Takšne posledice so za društvo Vizija dejansko nastale, FIHO skladno z zadnjim sklepom ne bo financiral v zadostni meri niti osnovnih programov navedenega društva. Zaradi politično nesprejemljivih stališč društva Vizija je vodstvo NSIOS pol leta pred sprejemom odločitve FIHO izrecno predvidelo možnost nastnaka finančnih posledic pri financiranju iz sredstev FIHO, nato pa poskrbelo, da je bila realizirana.

Prikrajšanje v javnih sredstvih namnenjenih financiranju, je kot možne posledice zaradi domnevno nesprejemljivega ravnanje YHD v svoji javni izjavi navedel tudi predsednik združenja NSIOS. Povzetek izjave je objavljen v časniku Delo, 14.5.2005, “Obsodba protesta YHD”. Več o tem glej spodaj.

SIOS se je v letošnjem letu preoblikoval v društvo, ter se razglasil za Nacionalni svet invalidskih organizacij Slovenije (NSIOS). Navedeno združenje ni ustanovljeno skladno z določili Zakona o invalidskih organizacijah. Pa tudi če bi bilo, je njegovo delovanje nezakonito, saj YHD vodstvo navedenega združenja preprečuje sodelovanje oz. članstvo v njem. Na podlagi 3. odstavka 25. člena ZinvO se v nacionalni svet se lahko vključi vsaka invalidska organizacija, ki to želi in deluje na državni ravni. S tem po presoji YHD skuša vodstvo SIOS preprečiti, da bi YHD neposredno predstavljal svoje poglede članicam združenja in morebiti okrnil homogenost in enovitost delovanja združenja, saj so argumenti YHD običajno očitno precej razumni in prepričljivi.

O vplivu navedenega združenja na dejansko delitev sredstev FIHO priča še ena zanimiva okoliščina. Navedeno združenje mdr. organizira tudi izobraževalne seminarje za uspešnejše pridobivanje sredstev iz javnih razpisov FIHO. Zanimivo in simptomatično je je, da v izobraževanje izvaja članica ene od organizacij, ki je članica sveta FIHO in predsednica Komisije FIHO za ocenjevanje in pripravo predlogov za razporeditev sredstev invalidskih in humanitarnih organizacij.

YHD opozarja, da obstoji tudi Nacionalni svet invladiskih organizacij Slovenije, da je pogodba o njegovi ustanoviti skladno z ZInvO deponirana pri MDDSZ in da tega interesnega združenja FIHO noče pritegniti k odločanju oz. presoji dejstev glede »usklajevanja intrersov«, ki so, kot to izhaja iz vsebine izpodbijanega sklepa, podlaga za odločitev. To kaže na neenako obravnavanje, pri čemer je YHD med ustanovitelji navedenega združenja, njegova zakonita zastopnica pa je njegova predsednica.

Sumi kaznivih ravnanj pri delovanju FIHO

YHD posebej opozarja na razvoj dogodkov ob hudi kritiki YHD ob spornem sklepu FIHO o dofinanciranju ene od investicij (financiranje gradnje doma Zveze paraplegikov v Pacugu). Navedeni primer YHD označuje za najbolj eksemplaričen primer v nebo vpijočega neupravičenega in nesmotrnega razpolaganja FIHO z javnimi sredstvi. Navedeni invalidski organizaciji je bil na »lepe oči« in v spornih okoliščinah dodeljen rekordni znesek javnih sredstev. Znesek v višini 450.000.000 je bil s sklepom Sveta FIHO sprejetim spomladi 2005 dodeljen Zvezi paraplegikov Slovenije. Navedeni znesek je bil navdenemu prosilcu dodeljen za potrebe gradnje počitniškega objekta v Pacugu. Za ta namen zveza društev pridobiva javna sredstev že dolgo vrsto let, največji enkratni finančni prispevek pa je bil prav navedeni sklep FIHO.

V nasprotju s pravili fundacije je, da za tako delitev (sicer nepredvideno visokih presežnih) sredstev ni bilo javnega razpisa. Ob tem je jasno izkazano tudi nespoštovanje določil pravil FIHO o razmerjih med sredstvi namenjenimi investicijam in tistim, ki so namenjene izvajanju neposredno koristnih programov. O tem priča dejstvo, da višina navedenega zneska znaša skoraj ¼ vseh letnih razpoložljivih dohodkov FIHO, FIHO pa je predpisano razmerje upošteval le ob razdelitvi sredstev na javnem razpisu. Društvo YHD je vsa leta vztrajno opozarjalo, da se vse preveč sredstev nameni investicijam v premoženje društev, na škodo posameznim dejavnostim, ki imajo neposredno korist za uporabnike storitev.

Ob tem pa ni mogoče spregledati, da je stvarni razlog za to, da se je Zvezi paraplegikov Slovenije doslej dodeljevalo sredstva vseskozi v domnevni nezmožnosti, da bi uporabljala počitniški objekt v Pineti na Hrvaškem. Tega je v letu 1993 zasedla HV in s tem onemogočila njegovo uporabo, vendar le do leta 1994, ko je bil objekt vrnjen v uporabo drugemu tožniku. Takšna dejanska situacija (in s tem stvarni razlog za investicijo) je torej obstajala le kratek čas v času vojne na Hrvaškem. Vendar je navedena invalidska organizacija tudi po prenehanju teh dejstev nadaljevala s prikazovanjem teh okoliščin kot ključnih in s tem utemeljevala nujno potrebo po dodeljevanju sredstev za izgradnjo objekta. Dejstvo je, da se objekt v Pineti dejansko uporablja za obnovitveno rehabilitacijo že dolga leta.

Dokazila o tem so na voljo pri Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), ki financira navedeno dejavnost. Pripominjamo, da je predsednik navedene invalidske organizacije tudi član upravnega odbora zavoda. Pri ZZZS predsednik navedene zveze društev (drugače kot pri FIHO) zares sodeluje hkrati kot član Razpisne komisije (ki pripravlja ocene prijav, kar je ekvivalentna funkcija članu Komisije za razdeljevanje sredstev invalidskim organizacijam v FIHO) ter upravnega odbora zavoda (ki formalno odloča o dodelitvi sredstev) pri čemer se prav tako javno zastavljajo javni pomisleki o skrbi za javni interes (glej Delo, 17.6.2005 Gluha ušesa slišijo beli zbor, prav tam 10.6.2005, »Komisija, hitrejša od svetlobe«).

Zveza paraplegikov je zgolj s strani s strani FIHO za sporni namen prejela sredstva po posameznih sklepih o delitvi sredstev (dostopno na http://www.gov.si/fiho/):
– Leto 2000 ad točka 4. e/ za naložbe v osnovna sredstva in njihovo vzdrževanje na državni ravni:• za izgradnjo Doma paraplegikov Piran 54.900.000,00 SIT, (kar znaša cca 1/3 dodeljenih sredstev)
– Leto 2001 ad točka 4 e) naložbe v osnovna sredstva in njihovo vzdrževanje na državni ravni 54.446.836,00,SIT,od tega za: – izgradnjo doma za ohranjevanje zdravja paraplegikov v Piranu 54.446.836,00 SIT. (spet 1/3 sredstev)
– V letu 2002 ad točka 4e naložbe v osnovna sredstva in njihovo vzdrževanje na državni ravni 84.000.000,00 SIT od tega: – nadaljevanje gradbeno obrtniških del pri izgradnji doma paraplegikov v Piranu 84.000.000,00 SIT (več kot za programe na državni in lokalni ravni, skupaj več kot 1/3)
– V letu 2002 je bil sprejet tudi sklep o dofinanciranju v višini 13.8 miljona tolarjev (podatek iz članka v Delu, 7.10.2002 “Neizžrebana sedmica prinaša srečo invalidom”.
– V letu 2003 ad točka 4e naložbe v osnovna sredstva in njihovo vzdrževanje na državni ravni od tega: – nadaljevanje gradbeno obrtniških del pri izgradnji doma paraplegikov v Piranu 146.000.000:
– V letu 2004 ad točka 4e naložbe v osnovna sredstva in njihovo vzdrževanje na državni ravni od tega: -nadaljevanje izgradnje doma paraplegikov v Piranu 70.000.000 SIT
– V 2005 sklep o dofinanciranju v znesku 450.000.000 SIT

Zakoniti zastopnik, t.j. predsednik Zveze paraplegikov Slovenije je kot dolgoletni član Sveta FIHO soodgovoren za način dosedanje delitve sredstev FIHO tako v prvem mandatu Sveta FIHO (v letih od 1997-2003), kot tudi v drugem mandatu (2003-2007). V prvem mandatu Sveta FIHO, je bil član komisije za pripravo aktov FIHO (meril za dodeljevanje sredstev, notranjih pravil delovanja, ki so bila, kot izkazuje citirano revizijsko poročilo Računskega sodišča o delovanju FIHO do januarja leta 2005 dokazano pomanjkljiva in neustrezna). V drugem mandatu pa je predsednik Nadzornega odbora FIHO, torej najvišjega nadzornega organa FIHO. Odgovoren je torej za dodelitev konkretnih zneskov javnih sredstev (glasoval je kot član sveta FIHO), hkrati pa je odgovoren tudi za nadzor nad korektnostjo teh odločitev po letu 2003 (ker je predsednik nadzornega odbora FIHO). Kot zakoniti zastopnik Zveze Paraplegikov Slovenije je torej sam zaprosil za dodelitev navedenih zneskov, pri tem vselej soodločal, nato pa še nadziral smotrnost takših odločitev. sam zaprosil. Kot predsednik zveze društev si razumljivo prizadeva za kar največja finančna sredstva zveze, zaradi predvidljive naklonjenosti obravnavi zahtevkov invalidske organizacije, ki ji predseduje, pa v funkciji člana Sveta FIHO ter nadzornega odbora FIHO ne more vzdrževati videza nevtralnosti pri svojem delovanju.

Reakcije na opozorila o nepravilnostih in potrebi po spremembi pravne ureditve FIHO

Majska odločitev FIHO je bila povod, da so se ob tej priložnosti nekateri čalni YHD iz protesta proti takšni odločitvi odločili za gladovno stavko. FIHO namreč ob opisani situaciji ni našel niti najmanjšega posluha za druge prošnje za dofinanciranje podhranjenega osnovnega programa YHD (osebna asistenca hendikepiranim), drugi organizaciji pa je ob visokih sredstvih, ki jih itak prejme ob rednem razpisu, omogočilo skoraj polmiljardno povečanje premoženja v obliki dodatnega počitniškega objekta, brez neposrednih učinkov na vsakodnevno kvaliteto življenja uporabnikov oz. hendikepiranih. Javno zgražanje nad takšnim odločanjem je privedlo do sklepa vlade, da se pristopi k pripravi sprememb zakonodaje.

Zanimiva je bila reakcija zgoraj navedene združbe NSIOS, ki je ob našem protestu ob arbitrarni dodelitvi tega zneska javnih sredstev napovedala, da se bo zavzela “da bodo sredstva, ki jih prejema YHD, (na FIHO o.p. E.P.) preusmerili v društvo študentov invalidov” in še da bodo ravno s preusmeritvijo denarja YHD na društvo študentov rešili bistvo problemov: YHD ne bi moglo več izsiljevati uporabnikov storitev oziroma prek osebne asistence izvajati družbene manipulacije”. Na tiskovni konferenci navedenega združenja je »Dane Kastelic iz zveze paraplegikov v zvezi z očitki YHD na račun investicij (v object v Pacugu o.p. E.P.) poudaril, »da so te del socialnih programov, zato je nenehno pojasnjevanje zadev v zvezi s tem odveč.« Zavrnil je še domnevno nasilni dialog YHD, ki da »meče senco na vso invalidsko populacijo«. Na vprašanje Dela, zakaj invalidi ne morejo, ne znajo ali nočejo rešiti problemov sami med seboj, je Boris Šuštaršič odgovoril, »da ni to problem; problem je, da jih YHD stalno obdeluje s stališča koncepta hendikepa« oziroma jim ga vsiljuje. Sami se branijo, kolikor morejo in znajo, a očitno niso najbolj uspešni. O tem glej Delo, 14.5.2005, “Obsodba protesta YHD”.

YHD je zaradi takšnega ravnanja organov FIHO mdr. dal »Pobudo za ugotavljanje odgovornosti članov komisije za razdeljevanje sredstev invalidskim organizacijam«. V tej peticiji je zakonitega zastopnika Zveze Paraplegikov Slovenije izpostavila kot eksemplaričen primer, kjer se je pri konkretni in nadvse sporni odločitvi pojavil grob konflikt intersov.

Na ta poziv se je mdr. odzvala Komisija za preprečevanje korupcije in navedeno odločitev za financiranje označila za sporno. Zvezo paraplegikov Slovenije in njenega zakonitega zastopnika pa je navedeni državni organ ovadil zaradi suma goljufije. Na svoji tiskovni konferenci z dne 2.4.2005 (glej npr. tiskovno sporočilo STA, ki ga povzema časnik Delo v članku z dne 3.11.2005 »Pravilniki veljajo tudi za ministre«, priloga 1) je javno ocenila, da ima navedeni dogodek znake oz. indice koruptivnega ravnanja (zlasti zaradi kršitve pravil FIHO ter znatne premoženjske koristi, ki jo je pridobil drugi tožnik). Komisija je izrecno potrdila vrednostne ocene iz moje navedbe v peticiji, da gre za zavajanje. Komisija je potrdila tudi sume, da je bila javnim ustanovam (oz javnemu intersu) povzročena škoda, ker naj bi bila javna sredstva izplačana neupravičeno. To, kot sem obveščena sedaj, bi lahko kazalo na dva znaka kaznivega dejanja goljufije, česar pa itak nisem nikoli niti poskušala dokazovati, niti nisem izpostavljala posameznih kaznivih dejanj, z izjemo eventuelnega suma k.d. zlorabe uradnega položaja.

Ker je YHD dal navedeno (očitno utemeljeno) pobudo, je njegova zakonita zastopnica tožena v zasebni kazenski tožbi v zadevi II K352/2005. Tožita jo Zveza paraplegikov Slovenije ter njen zakoniti zastopnik, podpredsednik NSIOS ter član sveta FIHO, z zgoraj navedenimi funkcijami.

Zaradi političnih prizadevanj po spremembi sitema FIHO, so se nekateri vodilni člani sistema, ki obvladuje delovanje FIHO – t.j. predsednik NSIOS odločili tudi za civilne odškodnisnke tožbe zoper zakonito zastopnico YHD. Razlog je tako banalen, da je skoraj smešen. Tožba je bila vložena zaradi nošenja karikatur navedenih funkcionarjev na javnem protestnem shodu. Na njih so bili upodobljeni kot splošno znani liki mitoloških opic, ki si zatiskajo oči, ušesa in usta pred očitnimi anomalijami, nepravičnimi in nezakonitimi dejanji, za katera so sami neposredno odgovorni.

Ocenjujemo, da stalno »pogrevanje« teme v medijih in neuspešnost FIHO, NSIOS in posameznih zagovornikov sistema pri zagovarjanju statusa quo končno privedlo do tega, da je vlada pristopila k pripravi predloga za spremembo zakonodaje, ki ureja delovanje FIHO. Vodilni člani sistema, ki dejansko obvladuje delovanje FIHO – zlasti predstavniki NSIOS pa soglasno ocenjujejo, da je politična dejavnost YHD “problem”, resno javno razpravo pa razumejo kot “nasilje”. Ocenjujemo, da se v teh reakcijah kaže izrazit in jasno razpoznaven motiv: zasebni tožniki skušajo vplivati na politično dejavnost YHD in jo preprečiti, ali pa vsaj močno omiliti.

Jaz sem gledal sinočno oddajo, ko so govorili o operacijskih mizah, vendar pa ta oddaja žal ni bila podnaslovljena (za gluhe)!!! To me najbolj jezi, da tako zanimivih oddaj ne podnaslavljajo!

Ali si vse razumel, kar je bilo povedano?

Je bila oddaja bomba.
Ampak efekt je nikakršen.
Bodo eni fajn kasirali.
Pa kroži floskula o donaciji. Podaritvi.
Tudi država bo fajn DDV kasirala.
So eni fajn gor plačali.
In radi bi zvrnili na bivšega,Kebra, ampak je fant argumentirano zavračal napade.
Aja; podjetje molier prodaja mize za 200 miljonov ceneje.

Zakaj bi se moral vozit z mercedezom, saj je tojota tudi odlična.
Pa še ceneje je??
Res zanimivo je bilo.
Paralela pa je v tzem, da majo tolko masla na glavi, da je iluzija če pričakujete da bo kaj uspeha pri FIHO.
Vsi so povezani! Med brati.
Argumenti in pravičnost je nula. Nepomembno.

Nisem veliko razumel, ker ni bilo podnaslovljeno.

Lahko bi bil tolmač, ki bi na ekranu prevajal v znakovni jezik. Čeprav le leta in leta bil v svetu RTV AR, največja oseba iz sveta gluhih in naglušnih v 20 sstoletju. Judoka, navdušen športnik, olimpijec, psiholog, magister, manager, poštenjak, lider…
Skratka; ni dosegel, da na take oddaje pride tolmač!!
Sprotnega podnapisovanja pa tudi ne.
Je pa res, da če pri takih stvareh eno besedo narobe razumeš, se lahko čisto spremeni pomen povedanega.

Ampak saj je donacija preklicana. Miz še ne bo.

Zame donacija pomeni, da nekaj podarim, oni so pa hoteli vseeno zaslužiti. In država tudi z davki. To je bila farsa.
Zame je bilo osnovno vprašanje, zakaj je potrebno kupiti iz državnega denarja najdražje mize? Če so tudi druge dovolj dobre.
Zakaj pa pari zdravilih socialno plača le najcenejše zdravilo, če hočeš najdražje pa moraš sam doplačat?
Zakaj država komplicira npr pri slušnih aparatih in drugih pripomočkih?
Čim se pa gre za onkološki inštitut dvesto miljonov več, miljarda več; NO PROBLEM.
Se je pobahal minister da so kupili limearni pospeševalnik in skrajšali vrsto. Oprosti. Menda so ga preplačali 200 do 300 miljonov.

Nadalje. V firmah so same barabe. Skrivajo, kakšna je nabavna cena v tovarni. Zareklo se je zastopniku na dunaju, ki je rekel da tam taka miza stane 110 tisoč evrov, naši pa hočejo 165 tisoč evrov. Ti tzipi BLAZNO ZASLUŽIJO ZRAVEN. Stotine miljonov. In to mafija skriva. Plačam pa tudi jaz.
Denar sedanjemu ministru ni problem. Sto gor sto dol, glavno da je. Na drugi strani pa zategovanje pasu.
Zakon o naročanju je neprimeren, ker se lahko vtaknejo v vsako vejico in ustavijo nabavo.
In krivdo so hoteli zvrniti na prejšnjega ministra.. Pa bo kmalu 2 leti kar je sedanja vlada na oblasti. In imajo parlament in sodišča, in ekonomijo in medije… Absolutna oblast. Pa se še vedno zgovarjajo na prejšnje.
Je fant argumentirano pobil napade nanj.
Keber je očitno gorenjec, in je hotel šparat, da bi ostal denar še za drugo. In s tem je stopil na žulj raznim ponudnikom opreme in zdravil.
Ga je skušal očrniti neki kirurg z onkologije, ki je precednik komisije za razpis.
Pa se je izkazalo, da je napumpani tepec. Govori na pamet, brez poznavanja dejstev.
Sam dvakrat premislim, preden nekoga napadem, če pa ne poznam dejstev, raje molčim.
Politična pripadnost še ni argument za napad.
Meni je bil Keber zoprn zaradi svojega proletarskega prijema, v smislu zaletavosti.
Ampak trudil se je za skupno dobro zdravstva in bolnikov. To mu pa priznam.
Če nekje vržeš 100 miljonov skozi okno neki poblajhani napihnjeni blondinki, jih drugje bolnikom zmanjka.
Sedanji minister pa je nad tem.
In je zelo fin gospod.
Sladko je vladati.
Res žal, da nisi sledil vsi debati.

Skratka.
Sam bi kupil mize, ki so bile za 200 miljonov cenejše. Pred tem bi pa šel pogledat kam,kjer take mize v EU kirurgi uporabljajo. In jih povprašat kako in kaj.
V drugem primerupa bi miha bi šel v nemčijo v fabriko in od tam pripeljal opremo sem.
Saj smo zdaj v Unijio, vsi ena država.

Seveda lepše je dobivat provizije.

Se opravičujem zaradi slabe matematike.
165 manj 110 je 55.
In 18x 55 je 990.

Skratka, ta blonda bivša žena od lobista dimnika bi sam pr teh mizah spravila v žep 990 000 eurov.

Če mislite da je miljon evrov mišji kašelj, kot naš minister in dohtarija z onkologije, alah vam vera.

Miha mora pazit na vsako paro oz centim oz stotin.

Za miho je to vsota da se mu zvrti. Eni pa to obračajo z levo roko.
Zato me te finte ala FIHO ne čudijo oz presenečajo.

Se je pa ja lepše valjat po denarju kot po golih tleh.
Pa tudi če si umetna plavolaska.

Za milijon eurov bi v Ljubljani dobil deset solidnih (in dragih) stanovanj!

Martina Piskač
Dunajska 184a
1000 Ljubljana

Ljubljana, 19.7.2006

Izjava za medije

Danes dopoldne sem se v spremstvu moje asistentke ponovno odpravila na Društvo distrofikov Slovenije. Od njih potrebujem zagotovilo oz. pisno potrdilo, da mi bodo krili storitev obnovitvene rehabilitacije skladno s sklepom Upravnega odbora ZZZS. Na podlagi tega sklepa je društvo prejelo javno namenska sredstva za skupinsko obnovitveno rehabilitacijo za 400 upravičencev z diagnozo mišične distrofije, med njimi sem tudi sama in še štirje kolegi. V kolikor ne dobim tega potrdila, ne bom mogla uveljavljati svoje pravice, saj si sama ne morem plačati storitve v celoti in tudi to se mi ne zdi smiselno, saj je društvo prejelo sredstva tudi v mojem imenu (več kot 300.000 SIT).

Pred vhodom sem srečala g. Šuštaršiča, g. Jekovljeviča in njegovo punco, pozdravila sem in povedala zakaj sem prišla, oni pa so mi takoj odgovorili, da nimam pri njih kaj iskati in da se z mano ne nameravajo pogovarjati. Odšli so v blok in pri tem skušali preprečiti, da bi tudi medve z asistentko vstopili notri, moji asistentki so grobo zaprli vrata pred nosom in jo odrinili. Ko so vrata izpustili sva tudi medve vstopile. G. Šuštaršič je pred dvigalom začel nesramno kričati nad mano, da nimam več nobenih pravic, saj nisem več članica Društva, da je vse že zaključeno, končano,…Nato smo eden po eden šli z dvigalom do tretjega nadstropja, kjer je pisarna Društva. Ko pa sem končno prišla tudi sama pred vrata pisarne so bila vrata zaklenjena in kljub mojemu zvonjenju jih niso hoteli odpreti. Čez nekaj več kot pol ure sta zopet prišla dva policaja na poziv k intervenciji, seveda ni bilo razloga za ukrepanje, a so me ponovno popisali in me pospremili iz stavbe. O tem sem obvestila Eleno Pečarič, ki je kmalu za tem prišla na Društvo. Skupaj sva ponovno zvonili na vrata in nekajkrat telefonsko poklicali naj nam prosim odprejo, a je vsakokrat g. Šuštaršič prekinil.

Po 20 minutah smo odšle. Elena Pečarič je ob obisku policijske postaje izvedela, da sta bila kar klica za intervencijo (očitno so policijo klicali tudi drugič), niso pa hoteli povedati kaj naj bi zagrešili oz. kaj je bil razlog intervencije.

Vse skupaj se mi zdi že sramotno in škandalozno, da se to lahko dogaja, da mi največ škode in hudobije prihaja od tistih, ki bi se morali zavzemati za naše pravice in nas podpirati ter zastopati.

Piskač Martina

Sem tudi sam videl na TV.
Da bodo policaji grozijli in na cesto metali invalide na vozičkih leta 2006, si leta 1991 nisem predstavljal.
Milica tega ne bi naredila.
Ni izgopvarjanja. Smo v svoji državi, člani EU. Pa take razmere.
Ne bi rekel če bi živeli v sudanu, somaliji, kongu, nigeriji, liberiji.
Tud na precednika se ne obračajte, ker mora molčati, čene bo letel.

Ja. Ne pričakujste da bo kaj bolje.
Ko bodo kamijonarji zaprli ceste, jim bo vlada takoj ustregla in popustila.
Če bi vi z vozički zaprli ceste, vaz bodo pometal v jarek al strpali v marice.
Se mi srce para, a je tako, in žal bo še slabše.
Marsikaj se dogaja (beri gre navzdol) nam pa mečejo v oči pesek ala nakup operacijskih miz, pa preiskušanje zdravil.

Nekaj pa je, da vas zaenkrat vsaj pretepli niso. Ste torej na boljšem kot pretepeni novinarji v Postojni.

Bi predlagal, da se obrmete ne institucije v EU. Komisijo, sodišča…

Še to:

Tožiti morate državo slovenijo, ne pa Šuštaršiča et konsortes.
Namreč; v končni fazi je odgovorna država, ker miži in jim daje potuho.

Sramota za invalidsko organizacijo, ki ji kraljuje Šušteršič. Fuj in fej, da meče lastne člane na cesto in kliče policijo. Morali bi odpeljati Šušteršiča, tega večnega boga.
Držite se in vztrajajte za svoje pravice, pa makar na EU sodišču.

Razpredelnica iz sklepa
število oseb
bolniki spremljevalci terapevti sredstva
Zveza paraplegikov Slovenije 490 40 137.297.672,00
Društvo paralitikov Slovenije 40 9.465.087,00
Združenje multiple skleroze SLO 838 5 226.271.402,00
Društvo distrofikov SLO 400 150 117.343.390,00
Sonček odrasli 145 34.310.939,00
Sonček otroci 240 224 83 53.160.164,00
Društvo psoriatikov SLO 150 35.483.327,00
Društvo za pomoč otrokom s presnovnimi motnjami 242 31 32 47.106.058,00
Slo društvo za celiakijo 100 10 13.548.473,00
skupaj 2645 460 115 673.986.512,00

izračun RAZLIČNE CENE
ŠT DNI ŠT UDELEŽENCEV uporabnikov CENA BOLNIKI NA DAN CENA UPORABNIKI SKUPAJ ŠT UDELEŽENCEV spremstvo CENA SPREMLJEVALCI NA DAN CENA SPREMLJEVALCI SKUPAJ SKUPAJ NA ORGANIZACIJO RAZLIKA OD SKLEPA

Zveza paraplegikov Slovenije 17 490 15836 131.913.880 40 7.918 5.384.240 137.298.120 -448
Društvo paralitikov Slovenije 17 40 13919 9.464.920 0 0,00 9.464.920 167
Združenje multiple skleroze SLO 17 838 15836 225.599.656 5 7.918 673.030 226.272.686 -1.284
Društvo distrofikov SLO 17 400 13919 94.649.200 150 6.958 17.742.900 112.392.100 4.951.290
Sonček odrasli 17 145 13919 34.310.335 0 0,00 34.310.335 604
Sonček otroci 17 240 0,00 224 0,00 0,00
Društvo psoriatikov SLO 17 150 0,00 0 0,00 0,00
Društvo za pomoč otrokom s presnovnimi motnjami 17 242 0,00 31 0,00 0,00
Slo društvo za celiakijo 17 100 0,00 10 0,00 0,00
460

Sent: Thursday, July 27, 2006 10:47 PM
Subject: Lagali ste Gospod Borut Miklavcic

Martina Piskač

Dunajska 184a

1000 Ljubljana

Ljubljana, 28.7.2006

Gospod Borut Miklavčič, generalni direktor

Zavod za zdravstveno zavarovanje

Miklošičeva 24

1000 Ljubljana

ZADEVA: Lagali ste

V sredo, dne 26.7.2006 smo se zbrali pri vas v Jakopičevi dvorani. Predlagali ste sestanek z g. Šuštaršičem. Obljubili ste, da se bomo pogovarjali tudi dve uri, če bo potrebno in da boste zato odpovedali ostale sestanke. Mi smo ponudbo seveda z veseljem sprejeli, saj veste da se trudimo priti v stik z g. Šuštaršičem že kar nekaj časa, vendar neuspešno. Zanimivo je, da imate njegovo številko kar v svojem mobitelu. Prijateljsko sta se dogovorila za sestanek za naslednji dan ob 10.00 uri. Sedaj mi je jasno, vendar tisti moment smo bili vsi začudeni, kako je možno, da je g. Šuštaršič tako z lahkoto pristal na ta sestanek medtem, ko smo se mi za to trudili cca. 4 mesece. Seveda ste ta dan prepovedali vstop novinarjem RTV verjetno zato, da niso slišali te vaše obljube.

Na sestanek je g. Šuštaršič pripeljal svojo vojsko od odvetnic, sekretarja do socialne organizatorke. Čeprav ste na začetku zahtevali , da vsi tisti, ki niso na seznamu zapustijo prostor je to veljalo samo za nas, namreč ostali smo z enim asistentom, zanje pa ne. Ta dan ste dovolili novinarjem RTV snemanje, da ste lahko celi Sloveniji govorili, kako je lahko 2220 ljudi zadovoljnih, medtem, ko nas 5 pa nikakor ne. Dali ste pismeni predlog s katerim naj bi se strinjali. V predlogu ste nas obtožili nespoštovanja Pravil, da se nismo pravočasno prijavili na ponudbo Društva distrofikov, pri tem pa pozabili povedati, da smo se na njihovo ponudbo takoj pritožili. Sama sem to storila 12.5.2006, saj so bili pogoji nesprejemljivi zlasti glede spremstva. To sem vam in še mnogim drugim poslala v vednost, bila sem tudi osebno pri vas, kajti bilo je popolnoma nerazumljivo, da lahko da Društvo distrofikov tako absurdne pogoje; da trem težko prizadetim distrofikom pripada le en spremljevalec. Najprej ste skupaj z distrofiki trdili, da je tako določilo društvo YHD, ni res. Nato so distrofiki trdili, da je tako določil vaš zavod, ni res. Po dolgotrajnem čakanju smo končno dobili datum za pregled pri medicinski triaži v IRRS-Soča, ki jih baje pogodbeno plačuje Društvo distrofikov. Ta pregled je triaža zahtevala samo za nas 5, za ostalih 395 pa to ni bilo potrebno. Vem, da je to diskriminacija. Medicinska triaža je ugotovila to, kar je veljalo že vsa prejšnja leta, da sem upravičena do spremstva. Ta dokument sem dobila šele 13.7.2006 in od takrat naprej se trudim priti do g. Šuštaršiča, da dobim potrdilo za plačilo upravičenih sredstev zame in za spremljevalca.

V tej vaši ponudbi ste nam odobrili samo 3 spremljevalce, zato mi prosim povejte, kdo od nas 5 se mora potemtakem odpovedati spremstvu in ali to pomeni, da naj sam odide na rehabilitacijo in tam dobesedno zgnije v lastnih iztrebkih?!

Ponudili ste namesto Ortopedske bolnice Rovinj, ki je za večino cenovno in medicinsko ustrezna z zdraviliščem Strunjan, ki je prav tako drag kot Moravske Toplice. Prosim za odgovor, kako lahko 2 od nas 5, ki živita v domu starejših občanov in prejemata mesečno 4000 SIT, si privoščita plačilo več kot 110.000 SIT za terapije? Kaj naj jemljemo resno vašo izjavo, da kdor si tega ne more privoščiti naj pač si tega ne privošči?

Če bi hoteli so rešitve čisto enostavne in prosim, da enkrat končno razumljivo preberete sledeče besedilo:

Jaz želim v Moravske toplice, spremstvo mi je odobrila medicinska triaža, terapijo bom imela enako kot v domu Dva Topola ( 30 min. fizioterapije, 20. min. masaže), če si želim deliti rehabilitacijo na 10 in 7 dni, lahko to izvedem tako kot se to da v domu Dva topola, in če kdaj želim odpovedati obrok, je to čisto moja osebna zadeva, tako kot sem to lahko storila v domu Dva Topola. Se pravi vse ostane enako kot prejšnja leta, samo lokacija se spremeni in nekaj moram doplačati.

Ostali štirje pa, če sprejmejo zdravilišče Strunjan ali moravske Toplice, pa lahko svojih 17 dni obnovitvene rehabilitacije, ki jim po zakonu pripada skrajšajo na devet ali deset dni in s tem so pokriti vsi stroški. Mislim, da jim upravičeno pripada obnovitvena rehabilitacija po medicinskih indikacijah in ne po humanitarni gesti, kot se je posmehljivo izrazil g. Šuštaršič. Zlasti še zato, ker tega niso izkoristili že toliko let.

Vidite, kako enostavne so rešitve!

Še vedno ne razumem zakaj je dnevna postavka za paraplegike za 2000 SIT večja od postavke za distrofike. Tega ne razume niti medicina, saj so paraplegiki veliko manj fizično prizadeti od nas. Vaš pisni odgovor, da so tako predlagali organizatorji je prav smešen. Ustno ste meni in ga. Eleni Pečarič ponudili, da sami iz svojega žepa plačate to razliko. Takrat se mi je to zdelo grozno vendar pa sedaj sem za to, da svojo ponudbo uresničite. Ta denar bova midve dali rehabilitantoma, ki živita v institucionalnem varstvu, za nakup osnovnih življenskih potrebščin, ketere si sama s 4000 SIT mesečno ne moreta privoščiti.

Pri dodeljevanju sredstev ste Društvu distrifikov dodelili 5 MIO več, kot pripada na 400 distrofikov in 150 spremljevalcev. Prvi vaš ustni odgovor je bil, da smo se zmotili. Nato ste pismeno najprej odgovorili, da je to pribitek zaradi inflacije. Začudili smo se, da za Društvo distrofikov velja tako (posebno) visoka inflacija, naslednji odgovor pa je bil, da ste to sofinancirali obnovitveno rehabilitacijo iz prejšnjega leta, a to ni razvidno iz sklepa upravnega odbora ZZZS.

Zalo sem bila začudena, ko ste mi dejali, da ste vi denar dali in da je za vas s tem zadeva zaključena. Za vas je dovolj, da ob koncu leta dobite poročila društev, ki jih ne preverjate. Prosila sem vas za podatke moje obnovitvene rehabilitacije iz prejšnjega leta 2005. Dobila sem podatek, da sem bila v domu Dva Topola 16 dni. Terapije mi niste navedli. To je laž. Lahko dokažem, da sem bila tam le 15 dni.

Prosila sem vas, da pogledate posnetek bazena (če temu lahko tako rečem), ki ga imajo na plaži Doma Dva Topola, vendar ste rekel, da za to nimate časa. Vprašala sem vas, če vas ne zanima kam pošiljate vse nas distrofike in kaj plačujete? Ali veste, da so vse sobe razen od g. Šuštaršiča brez klime, kar je za nas, ki imamo velike težave z dihanjem resen problem? Ni niti signalnih naprav, s katerimi bi lahko distrofik poklical pomoč, kar pa ima že večina povprečnih hotelov. Imajo pa nedelujoča avtomatizirana vrata za v kopalnice s senzorskimi pipami, ki pa večini niso primerne, saj tista večina, ki si ne morejo sami umiti rok jim tudi ta pipa ne koristi brez spremljevalca. Jedilnica je tako majhna, da polovica rehabilitantov v skupini obeduje pod platnenimi strehami pri visoki temperaturi ali ob mrazu in padavinah. Nova pridobitev letošnjega leta je baje »hobartova banja«, mogoče zato, ker sem vsa leta prosila, da bi lahko imeli vsaj ogrevano kad, če že ogrevanega bazena nimajo.

Že nekaj let vsako leto ob koncu obnovitvene rehabilitacije izpolnim anketo Društva distrofikov. Tam sem jih opozarjala na nepravilnosti in se tudi podpisala. Vi pravite, da niste še slišal za kako pritožbo iz tega doma, če ste opazil sem vam kopijo zadnje ankete dala med sestankom. Te ankete bi vam lahko tudi oni pokazali, saj verjamem, da nisem edina, ki opozarja na nepravilnosti. Mogoče le niso podpisane, saj je anketa lahko anonimna.

Kako ste lahko izjavili, da gre za spor med invalidskimi organizacijami oziroma celo vojno? Po 4 mesecih bi pa že lahko vedeli, da se borimo za svoje pravice posamezno, se pravi jaz Martina Piskač imam vsa potrebna dokazila, da se mi izda potrdilo s katerim Društvo distrofikov garantira, da bodo plačali mojo rehabilitacijo.

Vi ste denar dali, vi lahko zahtevate, da mi to izdajo in ne zdi se mi pošteno, da se greste posrednika, saj ste vi tisti, ki lahko določite pogoje, Društvo distrofikov pa je posrednik. Na sestanku ste nas nahitro utišali in preglasili, komaj sem prišla do besede, katere so bile za vas nepomembne, saj me sploh niste poslušali. Vi ste se po vaše potrudili in si s tem umili roke. Vaše obljube s prejšnjega dne pa so splavale po vodi, saj ste zadevo zaključili v zelo kratkem času po cca 20 minutah. Tega vam ne oprostim. Ne vem, če se to spodobi napisati ali ne in me tudi ne zanima vem pa da vi kot javna oseba na tako pomembnem položaju si tega nebi smel dovoliti.

Do sedaj sem se ukvarjala le s svojo družino, vendar pa vam obljubljam, da se bom celo leto trudila, da dokažem vse vaše nepravilnosti in od Društva distrofikov. Šla bom na vse možne službe, institucije, inšpektorate, ker tako ravnanje z javnimi sredstvi za katere ljudje zelo garajo ni dopustno. Res nas je samo 5, vendar moramo imeti veliko energije, da živimo takšno življenje, kot ga živimo in s skupnimi močmi bomo dokazali, da je vaše ravnanje nepravilno. Res, da je moje življenje verjetno krajše od večine, vendar pa je bogato in sama lahko ponoči lepo in mirno zaspim, kaj pa vi?

Želim, da to pismo vidi cela Slovenija od politikov, do preprostih ljudi.

Lep pozdrav Martina Piskač

Kontakt: 041 597 195, 530 84 81

V vednost:

– mediji

Sent: Friday, July 28, 2006 9:29 PM
Subject: Fw: izjava za javnost 28.7.2006

Elena Pečarič

Neubergerjeva 7

1000 Ljubljana

tel: 051 44 11 83

Ljubljana, 28.7.2006

Zadeva: Izjava za medije v zvezi z obnovitveno rehabilitacijo ZZZS, ki jo organizira Društvo distrofikov Slovenije.

Včeraj ob 10. uri smo na Miklošičevi 24 imeli sestanek s predsednikom g. Šuštaršičem s strani Društva distrofikov Slovenije (DDS) in g. Miklavčičem, direktorjem ZZZS ter preostalimi petimi posamezniki, ki smo opravičeni do obnovitvene rehabilitacije preko DDS. To dejstvo želimo poudariti, saj se želi prikazati kot, da gre za spor med dvema organizacijama YHD in DDS, kar pa seveda ni, saj posamezniki, ki imamo različne mišičnih distrofij lahko uveljavljamo pravico do obnovitvene rehabilitacije izključno in samo preko DDS, ne glede na to, da nas je to društvo črtalo iz svojega članstva so dolžni ali bolje bi morali biti dolžni zagotavljati osnovne storitve in pravice, ki so za nas financirane iz javnih sredstev.

Vseh pet posameznikov imamo s strani medicinske triaže, ki je pogodbeno plačana s strani DDS in deluje na Inštitutu za medicinsko rehabilitacijo, izdana zdravniška spričevala, ki nedvoumno poudarjajo vsak od nas potrebuje svojega spremljevalca oz. še več usposobljenega spremljevalca. Ta dokument je eden od pogojev ZZZS za upravičenost plačila storitve DDS–ju, ki upravičenim posameznikom zagotovi ustrezno storitev. ZZZS je vse naše dokumente dobil v vednost, tako kot tudi DDS. Zato trdimo, da je bil včerajšnji sestanek zrežirana farsa med g. Miklavčičem in g. Šuštaršičem, ki sta združena v grehu hotela prikazati nas kot tiste, ki zahtevamo več kot ostali in se ne držimo pravil. V podpis so nam hoteli podtakniti nekakšen kompromisno predlog, kot sta ga poimenovala, kjer bi bili upravičeni vsi skupaj le do treh spremljevalcev (glej prilogo 1). Ne razumemo zakaj bi morali sprejeti takšen »kompromis«, ki je manj od tistega, kar je ugotovila njihova medicinska triaža? V vsakem primeru še vedno nebi izkoristili vseh pripadajočih dni, vsak ima namreč pravico do 17 dnevne rehabilitacije, in bi že tukaj »prihranili« na naš račun (lahko v korist drugih, zakaj pa ne) kar 588.000,00 SIT. Glede na to, da skozi poslušamo, da hočemo več kot ostali, čeprav smo tisočkrat poudarili, da bomo morebitni večji znesek stroškov na izbranih lokacijah v Termah 3000 in Ortopedski bolnici Rovinj poravnali sami. Ali to pomeni, da ZZZS ne upošteva sklepov svojega Upravnega odbora in prav tako jim ni mar za strokovna medicinska mnenja, ki jih sam zahteva in plačuje kot pogoj za upravičenost storitve?

Poleg vsega pa si je g. Šuštaršič drznil večkrat ponoviti izjavo, da sprejema kompromis, ne iz medicinskih razlogov, ampak humanitarnih! Od ZZZS je za obnovitveno rehabilitacijo le v letu 2006 prejel 117 milijonov SIT, pri čemer je še vedno spornih in nepojasnjenih 5 milijonov viška glede na dnevno postavko upravičencev. To izjavi nekdo, ki živi od invalidov in si je na njihov oz. naš račun ustvaril ogromno bogastvo. Namesto Rovinja, ki je bistveno cenejši kot slovenska zdravilišča pa je ponudil Strunjan, za katerega bi seveda morali doplačati vsaj še 200.000,00 SIT na osebo kar na enkrat naj bi bil problem ker je Rovinj v tuji državi (Hrvaška) čeprav so vsa ta leta brez problemov plačevali obnovitveno rehabilitacijo Zveze paraplegikov Slovenije v Novigradu. Mogoče pa niso vedeli da je Novigrad na hrvaškem? Formalno ne obstaja nobena ovira da se ne bi moglo izvajati obnovitvene rehabilitacije tudi v tujini. V prvi in edini ponudbi, na katero naj se nebi odzvali, kar seveda ne drži, so nam dobesedno premišljeno in načrtno postavili takšne pogoje, da so bili povsem nesprejemljivi (trije spremljevalci za devet težje hendikepiranih) in so umetno močno podražili storitev. Vse to z namenom, da nam bi bila finančno in praktično nedostopna. Vendar podlosti g. Šuštaršiča smo že vajeni in nas več kot toliko niti ne presenetijo več, vendar pa takšnega obnašanja g. Miklavčiča in vodstva ZZZS nismo pričakovali; četudi bi nam saga o operacijskih mizah morala biti primer kdo, kje in kako se služi na ljudeh, ki nimajo veliko izbire. G. Miklavčič ne more biti le posrednik kot se preglaša ampak je neposredno dolžen in dolžan ter odgovoren za milijardna javna sredstva s katerimi upravlja tudi sredstvi za obnovitveno rehabilitacijo in mora torej poskrbeti da ta pridejo do upravičencev v obliki storitev in ne da poniknejo nekje v DDS. V naši štirimesečni odisejadi smo ugotovili sledeče:

ZZZS ne izvaja nobenega vsebinskega ali strokovnega nadzora nad izvajanjem storitve obnovitvene rehabilitacije
Dnevne postavke za posamezno diagnozo določijo kaj organizatorji sami še pred javnim razpisom in ta cena ni utemeljena na nobenih strokovno medicinskih kriteriji, ampak glede na to kako si posamezni organizator (invalidsko društvo) določi svojo ceno oz. jo uspe pridobiti s posameznim zdraviliščem
ZZZS ne upošteva mnenja medicinskih trijaž čeprav zahteva kot eden od ključnih pogojev razpisa
Medicinske trijaže v praksi ne izvajajo nobenih pregledov, ampak izdajo napotnice kar avtomatično. Izjema je bilo nas pet ki smo morali vsak posebej na pregled da smo dobili dokument za katerega so že vsi prej vedeli da nam pripada (potrdilo da potrebujemo spremljevalca).
Pet milijonov več DDS še vedno ni ustrezno pojasnjenih s strani ZZZS saj smo jih na to napako opozorili mi in še le na to so pojasnjevali z nejasnimi argumenti kaj naj bi ta pribitek pomenil. Zanimivo bi bilo pregledati še za pretekla leta kajti zna se zgoditi da je takšen pribitek lani dobil kakšno drugo društvo.
V svojih odgovorih je ZZZS zelo ne konsistenten in podaja izključujoče si odgovore kar kaže na pomanjkanje jasnih meril in kriterijev. Imamo dopise ki to dokazujejo.
Obnovitvena rehabilitacija je tipičen primer socialističnega skupinskega razumevanja ter obravnavo posameznikov kjer moraš biti vesel da sploh kaj dobiš, nimaš pravice karkoli drugega hoteti ker lahko takoj vse izgubiš. In mi smo se znašli na tem mestu. Tisto kar se je kazalo kot naša pravica hočejo sedaj prikazati kot privilegij ki ga hočemo imeti le zase v škodo drugih.

Elena Pečarič

Neuspešna pogajanja – Šuštaršič najel odvetnico Varjo Holec

četrtek, julij 27 2006 @ 18:47 CEST
Piše: Anonymous
Ogledov: 0
Danes so na ZZZS, Miklošičeva 24, v Jakopičevi dvorani, potekala neuspešna pogajanja za dogovor o obnovitveni rehabilitaciji za skupino mišično obolelih, ki jih ovirajo vodilni na Društvu distrofikov Slovenije pri realizaciji te pravice po zakonu. Sestanek je sklical generalni direktor ZZZS g. Borut Miklavčič, ki pa je pred razgovorom zahteval naj nepovabljeni odidejo iz dvorane. No kljub njegovemu pozivu so ostali prisotni odvetnica Varja Holec, odvetniška strokovnjakinja za davčno in kazensko pravo(članica Vladnega odbora za davčne reforme in podpisnica liste za Koroško), ki domuje blizu Finančnega ministrstva na Župančičevi 4. Slednjo je ustanovil Vladimir Bilić iz Maroltove 9 v Ljubljani. Ostali so še nepovabljeni Ivo Jakovljevič, Andreja Šuštar ter Mateja Toman.

Generalni direktor ZZZS je predstavil kompromisni predlog, ki pa je žal vseboval podtikanja o kršenju Pravil kandidatov za rehabilitacijo in druge nesprejemljive pogoje (neupoštevanje določenega števila spremljevalcev, prenizek znesek …). Prizadeti so vztrajali na tem, da naj Boris Šuštaršič oz. DDS, izda potrdilo o plačilu, ker je DDS zahteval, da ZZZS izloči YHD iz javnega razpisa. Boris Šuštaršič je domnevno iz “humanitarnih razlogov” podprl kompromisni predlog toda poznavalci razmer so dejali, da je bil predlog icognito spretno dogovorjen med Šuštaršičem in Miklavčičem, da bi zaščitili interese privilegiranih invalidskih organizacij in ZZZS. Generalni direktor je dejal, da nikoli ni zasledil pritožb invalidov kar so prizadeti zavrnili in, da ni sposoben razrešiti situacije.

Vse več ljudi se zaveda očitno svojih pravic toda več kot očitno je, da so se vodilni v SIOS-u ustrašili za svoje privilegije in obstoječ sicer diskriminatoren sistem, ki jim ugaja saj na nek način preko svojih počitniških domov in centrov z nelojalno konkurenco perejo denar in ustvarjajo dobičke na račun cenovnih kriterijev naravnih zdravilišč.

Gospa Varja Holec je vidna na vseh pomembnejših medijskih in javnih prireditvah kjer obstaja najmanjša možnost, da javnost izve zakulisje delovanja invalidskih organizaij in nenamenskega trošenja sredstev FIHO.

Kaj je za pričakovati! Val novih tožb zoper posamezne invalide, ki si v javnosti drznejo razkrivati nepravilnosti, nezakonitosti, preko relativno mlade odvetniške družbe, Mramor, Sorta, Bilić & Holec o.p. – d.n.o., ki velja za eno mlajših slovenskih odvetniških družb, saj je bila ustanovljena dne 24.4.2005 z združitvijo štirih odvetnikov in sicer Gregorja Mramorja, Marka Sorte, Vladimirja Bilića in Varje Holec. Združitev je odvetnikom omogočila specializacijo na posameznih pravnih področjih. Tako odvetnik Gregor Mramor pokriva področje civilnega prava, odvetnik Marko Sorta področje delovnega in stečajnega prava, odvetnik Vladimir Bilić področje gospodarskega prava in prava vrednostnih papirjev ter odvetnica Varja Holec področje davčnega in kazenskega prava.

Pri vsem je najbolj perverzno in sprevrženo, da bodo služili advokati na račun nesreče ljudi iz javnih sredstev FIHO, kar je Šuštaršič v preteklih letih za svoje desetine tožb kjer je nastopal kot zasebni tožilec in upravičeval plačila pod podstavko – društvena pomoč članom.

Naveza Šuštaršič- Redžepovič je obrodila sadove. Varja Holec je hčerka Redžepovičeve tridesetletne sodelavke Darje Holec. Zvestoba do groba z denarjem, ki jih država namenja invalidom. Zveza gluhih bo letos Darji Holec dokupila delovno dobo. Sklep je že sprejet in gospa Holec Darja se bo namesto na Zavodu za zaposlovanje predčasno znašla v penziji. Delovno mesto, ki ga je do sedaj uspešno ( 27.let ) na Zvezi gluhih zasedala mati Varje Holec ni več potrebno. Naveza Redžepovič-Šuštaršič brani svojo trdnjavo z novimi močmi na novih lokacijah in vsevečja prisotnost Varje Holec v invalidski politiki ni nikakršen slučaj.

Kdo bo pa zdaj vodil sekciji naglušnih oseb in oseb s polževimi vsadki? Ali sta ti dve sekciji ukinjeni, da vodilno delovno mesto v teh dveh sekcijah ni več potrebno? Sadly enough!

Koliko naivnosti!!
Ne vem ali bi se smejal ali jokal.
Kam pljuješ, Slovenija?

Človek kot posameznik je nemočen. Če zapustiš main stream, je po tebi.
Sam proti mafiji ne moreš nič.
Sem že zdavnaj pisal da se v SLO vsi med sabo poznajo in so povezani.
Da gre vse le po zvezah in poznanstvih.
Ampak ne, eni nikakor tega ne doumete.
Roka roko umije, obe pa obraz.
Siva ekonomija, oziroma njena največja veja, korupcija, je dobra za žep tistih ki so zraven.
Proti tistemu, ki je na drugi strani, pa nastopijo enotno.
In nema šta.
Selavi.

Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenije
Drenikova 24, Ljubljana
ZAPISNIK

7. redne seje Upravnega odbora ZDGNS, ki je bila dne 15.6.2006 ob 10.00 uri v prostorih ZDGNS, Drenikova 24, Ljubljana
PRISOTNI:
Člani UO: Franc Planinc, _Kos Franc, Frida Planinc. Grobelnik Erika. Martin Dobnikar, Tončka Selišnik, Bogdan Kuhar. Mladen Veršič, Milena Pečovnik. Gornjec Branko, Marinko Matevž.
ODSOTNI: Sonia Trampuž (opr.), ,Milan Kotnik (opr.), Zupanc Milan(opr.), Kastelic Vladimir (opr.),
Ostali prisotni:
Karel Maček- predsednik NO, Matjaž Juhart – tolmač, Anton Petrič, Orešnik Gorazd, Aljoša Redžepovič,
Holec Darja
Po ugotovitvi prisotnosti in sklepčnosti seje je predsednik UO g. Franc Planinc pozdravil prisotne, še posebej novega člana UO iz društva Slovenjskih Konjic g. Marinka Matevža. Skupščina ZDGNS, ki je bila dne 22.4.2006, je sprejela novo društvo Slovenjske Konjice v redno članstvo Zveze. Društvo Slovenske Konjice je v skladu s statutom ZDGNS imenovalo g. Marinka Matevža za člana UO ZDGNS in g.Pavla Zbičajnika za člana skupščine ZDGNS.
DNEVNI RED:
1. Pregled zapisnika prejšnje seje,
2. Poročilo računskega sodišča,
3. Pravilnik o evidenci članstva in Pravilnik o varovanju zaupnih in osebnih podatkov ter varovanju dokumentacijskega gradiva,
4. Mednarodna konvencija o pravicah invalidov,
5. Nacionalni akcijski plan invalidov 2006 – 2010,
6. Razno

a)predlog za odpis in brezplačno dodelitev stolov društvom
b)poročilo naglušnih (Dubrovnik)
c)poročilo EUD (Planinc)
d)ponovna prošnja za brezplačno počitnikovanje starostnikov v Kranjski Gori.
1

Ad 1 – pregled zapisnika prejšnje seje
Pregled zapisnika prejšnje seje UO je podal g. Franc Planinc.
Glede na razpravo in sklepe prejšnje seje so podali informacije:
Ga. Tončka Selišnik je informirala prisotne, da še vedno ni rešeno vprašanje dokončne ureditve statusa prostorov društva Koper, kljub stalnim telefonskim razgovorom z občino, ki problematiko prelaga.
UO poziva sekretarko in predsednico društva Koper, da naj pisno uredita z občino Koper status društvenih prostorov.
Pisno poročilo naj društvo Koper pošlje na ZDGNS, katero bo UO obravnaval na prihodnji seji.
G. Veršič Mladen je poročal, da ni uspel pridobiti novih informacij glede razlogov ustanovitve novega društva gluho – slepih v Velenju.
Članom UO je bila posredovana informacija, da je skupščina ZDGNS dne 22.4.2006 sprejela naslednji sklep: »V skladu z 26. členom statuta ZDGNS, skupščina sprejme dopolnitve statuta ZDGNS, člen 3 se dopolni za besedo »gluhimi in naglušnimi« se doda tudi »gluho -slepimi«. Besedilo »gluho – slepi« se smiselno vključi v člene statuta.
UO predlaga, da to dopolnilo sprejmejo tudi skupščine društev.
Glede na vlogo g. Šebjana za udeležbo gledališke skupine na Finskem in sklep prejšnje seje UO, je poročal g. Petrič, da je v planu za leto 2006 predvidena udeležba gledališke skupine gluhih »Tihe stopinje« na enem mednarodnem festivalu. Skupina, ki je sodelovala na tekmovanju na Finskem, je nastopila pod imenom Tihe stopinje, zato bo stroške poravnala Zveza “iz postavke kultura za ta namen”. G. Šebjan je bil izbran za podpredsednika kulturne dejavnosti gluhih pri Evropski zvezi gluhih.
Člani UO čestitajo g. Šebjanu za podpredsedniško funkcijo.
SKLEP:
Potrdi se zapisnik 6. redne seje UO z dne 3.4.2006.
Sklep je bil soglasno sprejet.

Ad 2 – Poročilo računskega sodišča
V gradivu so člani UO prejeli revizijsko poročilo Računskega sodišča RS o računovodskih izkazih in pravilnosti poslovanja Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije v letu 2004 in napotilo na spletne strani Računskega sodišča.
Predsednik Zveze g. Franc Planinc je na podlagi revizijskega poročila o računovodskih izkazih in pravilnostih poslovanja, ki ga je izdalo Računsko sodišče in je tudi objavljeno na spletnih straneh Računskega sodišča poudaril naslednje:
Izvajanje revizije Računskega sodišča na ZDGNS v letu 2005 je zahtevalo velik napor vseh zaposlenih v strokovni službi. Revizorjem smo posredovali vse zahtevane podatke, v skladu z zakonom in njihovimi zahtevami.
Na podlagi tega je Računsko sodišče RS 11. maja 2006 izdalo revizijsko poročilo o računovodskih izkazih in pravilnosti poslovanja Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije za leto 2004.
Iz poročila je razvidno, da je Računsko sodišče revizijo razdelilo na dva dela in sicer na revizijo računovodskih izkazov in revizijo pravilnosti poslovanja. Izdalo je dve mnenji in sicer: pozitivno mnenje o računovodskih izkazih in mnenje s pridržkom o pravilnosti poslovanja v letu 2004. To pomeni, da je ZDGNS kar se tiče računovodskih izkazov v vseh pogledih poslovalo pravilno in brez nepravilnosti, to je v skladu z računovodskimi načeli. Pri pravilnosti poslovanja pa je računsko sodišče ugotovilo nekaj nepravilnosti, predvsem na področju plač in drugih prejemkov. Do teh nepravilnosti je prišlo predvsem zaradi neurejenih internih aktov z veljavno zakonodajo. Za pripravo internih aktov s področja plač v ZDGNS je bil odgovoren strokovni delavec Čedo Škondrič: Pripravil je pravilnik o organizaciji in sistematizaciji delovnih mest (leta 1997), pravilnik o plačah in drugih prejemkih zaposlenih (leta 1998) ter pogodbe o zaposlitvi za vse zaposlene, vendar jih v letu 2003 ni uskladil z veljavno zakonodajo in sicer s kolektivno pogodbo za negospodarske dejavnosti in kolektivno pogodbo za dejavnost zdravstva in socialnega varstva.
Nove irilemle akte•je pr-ipravila Jasna Bauman, namestnica sekretarja, ki so bili usklajeni z zakonodajo. Te je potrdil Upravni odbor in skupščina sredi leta 2004 in so v veliki meri odpravili nepravilnosti. Ostale nepravilnosti, kot so: izračun višine odpravnine, solidarnostna pomoč, nadomestilo plače za obdobje odsotnosti zaradi letnega dopusta, različni dodatki pa so zgolj računovodske napake, nastale v računovodstvu ZDGNS. Zaposleni na razkrite nepravilnosti niso imeli nobenega vpliva, zato računsko sodišče tudi ne zahteva vračila.
Na ZDGNS smo zadovoljni nad končnim poročilom Računskega sodišča, iz katerega je razvidno, da je bilo mnenje dobro, da je ZDGNS v vseh pomembnih

3.

pogledih poslovala v skladu s predpisi. Že med izvajanjem revizije so bile odpravljene ugotovljene nepravilnosti, tako da odzivno poročilo ni potrebno.
Pozitivno mnenje o računovodskih izkazih in mnenje s pridržkom pri revidiranju pravilnosti poslovanja, ter ugotovitev, da je ZDGNS v vseh pomembnih pogledih poslovala v skladu s predpisi, kot tudi ugotovitev, da odzivno poročilo ni potrebno, nas navdajajo z zadovoljstvom. Z odhodom revizorjev Računskega sodišča naša Zveza deluje še bolje in v skladu z zakonodajo, tako da smo vsem ostalim Zvezam in društvom za vzor.
V razpravi, v kateri so sodelovali: Franc Kos, Mladen Veršič, Franc Planine, Branko Gornjec, Bogdan Kuhar, Frida Planinc, Martin Dobnikar, so člani UO izrazili zadovoljstvo nad mnenjem Računskega sodišča in izrekli čestitke vodstvu Zveze, ter vsem zaposlenim v strokovni službi Zveze.
SKLEP:
UO soglasno izreka čestitke Zvezi in vsem, ki so sodelovali pri reviziji Računskega sodišča za dobro mnenje.
Ad 3 – Pravilnik o vodenju in vsebini zbirke podatkov o članih društev gluhih in naglušnih in Pravilnik o varovanju zaupnih in osebnih podatkov ter o varovanju dokumentiranega gradiva J ter Navodila o posredovanju podatkov javnosti
V gradivu so člani UO prejeli Pravilnik o vodenju in vsebini zbirke podatkov o članih društev gluhih in naglušnih, Pravilnik o varovanju zaupnih in osebnih podatkov ter o varovanju dokumentiranega gradiva, ter Navodila o posredovanju podatkov javnosti.
Kratek povzetek pravilnikov sta pripravila Anton Petrič in Matjaž Juhart. Poročala sta, da je s pravilnikom o vodenju in vsebini podatkov članov društev, izpolnjena zaveza, ki je bila dana na sestanku predsednikov in sekretarjev društev, da želijo pravilnik za enotno zbiranje podatkov in evidenco•članov društev. Z ozirom, da številni razpisni pogoji zahtevajo številne podatke, morajo tako društva kot tudi Zveza ustvariti svojo podatkovno bazo, s katero bodo po potrebi razpolagili. Pravilnik o varovanju osebnih in zaupnih podatkov, pa napotuje katere podatke lahko posredujemo in katere ne. Navodila o posredovanju podatkov javnosti pa je sprejel tudi FIHO. Ta navodila so potrebna, saj opredeljujejo katere podatke lahko posredujemo javnosti.
V daljši razpravi so sodelovali: Milena Pečovnik, Martin Dobnikar, Frida Planine, Franc Planine, Franc Kos, Aljoša Redžepovič, Matjaž Juhart, Tone Petrič, Marinko Matevž.

4

Sprejet je bil naslednji
SKLEP:
UO sprejema Pravilnik o vodenju in vsebini zbirke podatkov o članih društev gluhih in naglušnih, s pripombo, da se v obrazcu »podatki o članu« črta besedi »EMŠa« in »davčna številka«, ter Pravilnik o varovanju zaupnih in osebnih podatkov ter o varovanju dokumentiranega gradiva z Navodili o posredovanju podatkov javnosti.
Za sklep je glasovalo 10 članov, en član je glasoval proti.
Ad 4 – Mednarodna konvencija o pravicah invalidov
Mednarodna konvencija o pravicah invalidov je bila članom posredovana v gradivu za sejo.
Na seji je poročal g. Matjaž Juhart: namen te konvencije je spodbujati, varovati in zagotavljati invalidom polno in enakovredno uživanje človekovih pravic in spodbujati spoštovanje njihovega dostojanstva. Splošna načela konvencije so: spoštovanje dostojanstva, individualne avtonomije, ki vključuje svobodo do lastne izbire in samostojnost oseb, nediskriminacija, polno in učinkovito sodelovanje in vključenost v družbo, spoštovanje različnosti in sprejemanje invalidnosti kot dela človeške različnosti in človeškosti, enakost možnosti, dostopnost, enakost moških in žensk, spoštovanje razvojnih sposobnosti invalidnih otrok in spoštovanje pravice invalidnih otrok do ohranitve njihove indentitete. Predložena konvencija je delovno gradivo in Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve zbira pripombe na gradivo. Naša društva lahko na Zvezo posredujejo pripombe do konca junija 2006. Zveza pripravlja tudi zbir vseh pravic gluhih in naglušnih oseb, da bi lahko tvorno sodelovali pri pripravi Zakona o izenačevanju možnosti za invalide.
Sprejet je bil
SKLEP:
UO se seznanja z besedilom delovnega gradiva Mednarodne konvencije o pravicah invalidov, ter poziva društva, da posredujejo na Zvezo pisne pripombe do konca junija 2006, za pripravo zbira pravic.
Sklep je bil soglasno sprejet.
Ad 5 – Nacionalni akcijski program za invalide 2006 – 2010
V gradivu so člani prejeli izhodišča za Nacionalni akcijski program za invalide 2006 – 2010, ki ga je pripravilo Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve.

5

Kratko obrazložitev je podal g. Matjaž Juhart: v nacionalnem programu bodo oblikovane usmeritve za področja, ki pomembno vplivajo na življenje invalidov. Program bo sledil drugim nacionalnim in mednarodnim dokumentom, kot so: osnutek konvencije Organizacije združenih narodovo pravicah invalidov, standardnim pravilom OZN za izenačevanje možnosti za invalide, Evropski akcijski načrt 2006 – 2007, akcijski načrt Sveta Evrope za vzpodbujanje pravic in polnega sodelovanja invalidov v družbi, itd.
Zveza je Ministrstvu je posredovala prioritete za gluhe, naglušne in gluho slepe osebe za leto 2006. Ob tej priliki se zahvaljujemo ga. Fridi Planinc, ter odboru za naglušne za tvorno sodelovanje pri pripravi naših predlogov.
Sprejet je bil
SKLEP:
UO se seznanja z izhodišči Nacionalnega akcijskega programa za invalide 2006 – 2010, ter poziva društva, da posredujejo pisne pripombe na Zvezo do konca junija 2006.
Sklep je bil soglasno sprejet.
Ad 6 – razno
a) predloq za odpis in brezplačno dodelitev stolov društvom
Poročal je g. Petrič – v letu 2006 je Zveza v okviru letnega investicijskega načrta in odobrenih sredstev FIHO, pridobila sredstva za zamenjavo stolov v sejni dvorani in vgradnjo nove klime naprave. Za odpisane stole, smo 5.maja 2006 objavili razpis za brezplačno dodelitev stolov društvom.
V roku sta se prijavili dve društvi: Velenje (za 8-10 stolov) in Ljubljana (20 stolov). Naknadno je poslalo svojo prijavo še društvo Krško (za 10 stolov). Gospodarska komisija je obravnavala prijave in predlaga:
Medobčinskemu društvu gluhih in naglušnih Velenje se dodeli 10 stolov. Društvu gluhih in naglušnih Ljubljana se dodeli 20 stololov “.
Društvu gluhih in naglušnih Posavja, Krško se dodeli 10 stolov.
Za prevoz stolov poskrbijo društva sama.
Sprejet je bil
SKLEP:
UO sprejme sklep, da se odpisana osnovna sredstva brezplačno dodelijo:
Medobčinskemu društvu gluhih in naglušnih Velenje – 10 stolov, Društvu gluhih in naglušnih Ljubljana – 20 stolov,
Društvu gluhih in naglušnih Posavja, Krško – 10 stolov.
Za prevoz stolov poskrbijo društva sama.

6

Sklep je bil soglasno sprejet.
b) poročilo naglušnih o udeležbi na skupščini IFHOH
V gradivu so člani UO prejeli poročilo ga. Darje Holec o udeležbi naših predstavnikov (Vida Perc, Milan Zupanc, Franc Kos in Darja Holec) na skupščini Mednarodne zveze naglušnih oseb (IFHOH), ki je potekala 30. aprila 2006 v Dubrovniku.
Sprejet je bil
SKLEP:
UO se seznanja s poročilom o udeležbi naših predstavnikov (Vida Perc, Milan Zupanc, Franc Kos in Darja Holec) na skupščini Mednarodne zveze naglušnih oseb (IFHOH), ki je potekala 30. aprila 2006 v Dubrovniku.
Sklep je bil soglasno sprejet.
c) poročilo o udeležbi na generalni skupščini EUD
V gradivu so člani UO prejeli poročilo g. Franca Planinca in g. Martina Dobnikarja, ki sta se skupaj s tolmačem ga. Mojco Klepec udeležila generalne skupščine Evropske zveze gluhih (EUD), ki je potekala od 11. do 14. maja 2006 na Dunaju.
G. Planinc je na kratko poročal tudi na sami seji.
Sprejet je bil sklep
SKLEP:
UO se seznanja s poročilom o udeležbi na generalni skupščini Evropske zveze gluhih (EUD), ki je potekala od 11. do 14. maja 2006 na Dunaju.
Sklep je bil soglasno sprejet.
d) prošnja Mestnega društva gluhih ljubljana• za brezplačno letovanje starostnikov v Kranjski Gori
G. Planinc je prisotne seznanil, da je MDG Ljubljana poslala ponovno prošnjo za brezplačno letovanje njihovih članov – starostnikov v Kranjski Gori. Pojasnil je, da je vlogo posredoval članom komisiji za socialna vprašanja. Mnenje članov je bilo, da ponovno prošnjo Mestnega društva gluhih Ljubljana obravnava Upravni

7

odbor, saj je komisija za socialna vprašanja v letošnjem letu že obravnavala vloge za brezplačno letovanje na osnovi razpisa. Predlog za odobritev brezplačnega letovanja socialno ogroženim članom je Upravni odbor na 6. seji dne 3.4.2006 potrdil in omogočil brezplačno letovanje v Kranjski Gori 48 članom iz vseh naših društev ..
G. Planinc je predlagal, da se vlogi izjemoma ugodi, ter opozoril društva, da v bodoče Upravni odbor ne bo obravnaval dodatnih prošenj za brezplačno letovanje po zaključenem razpisu.
Po razpravi, v kateri so sodelovali: Frida Planinc, Anton Petrič, Franc Planinc, Mladen Veršič, Martin Dobnikar, Aljoša Redžepovič, je bil sprejet
SKLEP:
Vlogi Mestnega društva gluhih Ljubljana za brezplačno letovanje desetim starostnikom (starejšim kot 75 let) v Kranjski gori se izjemoma ugodi.
Sklep je bil soglasno sprejet.
e) dopis MDG Ljubljana qlede izjav Petre Rezar
G. Planinc, predsednik Zveze je v mariborskem Večeru zasledil članek z naslovom »Funkcionarji so postali bogovi« s Petro Rezar. V članku je navedena kot predstavnica Mestnega društva gluhih Ljubljana, zato je zaprosil predsednika Mladena Veršiča za tolmačenje ali je Mestno društvo gluhih Ljubljana pooblastilo Petro Rezar za članek. Mladen Veršič je odgovoril, da društvo ni pooblastilo Petro Rezar in da so v članku njena mnenja in ne mnenja društva, ter da ne vidi nikakršnih sporov med invalidi in funkcionarji in da je bila Petra Rezar tudi sama predsednica društva, kar pomeni funkcionarka.
f) predloq za služnostno pot na parceli v Šmartnem ob Savi
G. Anton Petrič je prisotne informiral, da je g. Miličevič Milorad že v lanskem letu vložil vlogo na Upravni odbor za odkup dela zemljišča-ZDGNS v Šmartnem, da bi si pridobil dostop s ceste do svojega zemljišča. Upravni odbor je na svoji 1. seji dne 15.6.2005 sprejel sklep, da se imenuje komisija (Frida Planinc, Anton Petrič in Vlado Kordiš), da prouči zadevo in pripravi predlog UO.
Predlog je komisija pripravila dne 2.6.2006 in so ga člani UO prejeli v gradivu.
Upravni odbor je sprejel
SKLEP:
Upravni odbor sprejme sklep, da se g. Miličevič Miloradu odbori brezplačen najem zemljišča parcele ZDGNS št. 144/5 in sicer 3,5 m široka pasu – pot, vzdolž ob meji s parcelo št. 142/2, za dobo 10 let. Stroške priprave pogodbe in zemljiškoknjižnega predloga plača g. Miličevič Milorad.
8

Sklep je bil soglasno sprejet.
g) pritožba g. Zupanc Milana na zavrnitev računa
G. Planinc je seznanil prisotne, da je Zveza zavrnila račun, ki ga je izdal g. Milan Zupanc za postavitev indukcijske zanke na seminarju v Fiesi. Pojasnil je, da je bil račun zavrnjen, saj je bila kilometrina previsoka obračunana, glede na sklep UO na prejšnji seji, s katerim je višina kilometrine določena za vse zunanje sodelavce Zveze.
Po krajši razpravi, v kateri so sodelovali: Branko Gornjec, Franc Planinc, Franc Kos, Martin Dobnikar, Aljoša Redžepovič, je bil sprejet
SKLEP:
UO priporoča, da se v bodoče vnaprej sprejme dogovor o stroških postavitve indukcijske zanke. UO potrjuje predloženo ceno dela na uro, ter opozarja na že sprejeti sklep o priznavajo višine kilometrine.
Za sklep je glasovalo 9 članov, en član je glasoval proti, en član se je vzdržal glasovanja.
h) zaposlitev za nedoločen čas
UO se je seznanil, da je g. Juhart Matjaž diplomiral in podpira predlog sekretarja, da se g. Juhart Matjaž zaposli na Zvezi za nedoločen čas (g. Juhart je bil dosedaj zaposlen na delovnem mestu tolmača za slovenski jezik za določen čas t.j. za dobo enega leta – po sklepu UO z dne 15.6.2005).
SKLEP:
UO ugotavlja, da je g. Juhart Matjaž, ki je bil dosedaj zaposlen na Zvezi na delovnem mestu tolmač za slovenski znakovni jezik za določen čas enega leta, s polnim delovnim časom, izpolnil svojo obvezo in dne 24.5.2006 diplomiral na Pedagoški fakulteti in pridobil naziv profesor defektologije. Glede na to, se je izkazalo, da je svoje delo doslej opravljal zelo dobro, UO sprejme sklep, da zaposlitev g. Juhart Matjaž na Zvezi s 15.6.2006 preide v nedoločen čas, s polnim delovnim časom, saj bo njegova zaposlitev oziroma strokovno delo trajno potrebno.
Sklep je bil soglasno sprejet.
9

i) ukinitev delovnega mesta ga. Darje Holec
Upoštevaje sklep 5. redne seje UO z dne 16.2.2006 glede ukinitve delovneg mesta, ki ga zaseda ga. Darja Holec, ter njene upokojitve, je Upravni odbor po razpravi, v kateri so sodelovali: Franc Kos, Aljoša Redžepovič, Franc Planinc, Darja Holec, ugotovil, da je ga. Holec Darja je v okviru svoje zaposlitvi opravljala predvsem koordinacijo programov za naglušne osebe. Na Zvezi smo zaradi racionalizacije poslovanja pri realizaciji programov vključili številne prostovoljce. Zaradi nameravane reorganizacije ter racionalizacije dela, iščem na Zvezi notranje rezerve tudi z združevanjem posameznih del. Ga. Holec Darja je že sama odkupila eno leto in 11 mesecev študija in se odpoveduje odpravnini zaradi upokojitve konec leta 2006.
Sprejeti so bili naslednji sklepi:
1. Ga. Holec Darja se upokoji s 1.12.2006 oziroma ji zaposlitev pri ZDGN preneha s 30.11.2006.
2. ZDGNS pri ZPIZ najkasneje v novembru 2006 realizira potreben ekonomski odkup potreben le še 1 (eno) leto in 1 (en) mesec zavarovalne dobe. Ga. Holec Darja je sama že odkupila eno leto in 11 mesecev študija in se odpoveduje odpravnini, zaradi upokojitve.
3. Pripravi se potrebna kadrovska dokumentacija v smislu odpovedi pogodbe zaposlitvi zaradi ukinitve delovnega mesta ter upokojitve ga. Darje Holec.
Sklepi so bili soglasno sprejet.
Upravni odbor se je zahvalil in izrekel priznanje ga. Darji Holec za njeno 27 letno uspešno delo na Zvezi društev gluhih in naglušnih Slovenije, kot tudi razvijanju posebnih socialnih programov za gluhe in naglušne in ugledno mednarodno sodelovanje.
j) prošnja za odobritev udeležbe na generalni skupščini Evropske zveze gluhih za mlade in kampu mladih
Upravni odbor je obravnaval vlogo g. Lah Roberta za odobritev udeležbi predstavnikom mladih gluhih iz Slovenije na generalni skupščini Evropske zveze gluhih za mlade in kampu mladih.
Po krajši razpravi, je bil sprejet

10

SKLEP:
UO odobrava udeležbo dveh predstavnikov mladih gluhih (Lah Robert in Maja Vugrinec) na generalni skupščini Evropske zveze gluhih za mlade in kampu mladih na Irskem v avgustu 2006 za pet dni.
Sklep je bil soglasno sprejet.
V nadaljevanju seje, je pod točko razno potekala razprava:
V nadaljevanju je g. Planinc prisotne informiral, da se je udeležil 50 letnice DGN Novo mesto, otvoritve Doma slepih na Okroglem in še nekaterih prireditev. Ob tej priliki je Zveza nabavila nekaj slik z motivom Ljubljane, ki jih je ob slovesnostih podelil.
G. Dobnikar Martin je postavil vprašanje, ali je že končana zadeva glede pritožbe g. Škondriča na sodišču, ter ali je g. Škondrič vrnil prikolico last Zveze?
G. Dobnikarju je bilo pojasnjeno, da Zveza čaka na odločbo sodišča v zadevi tožbe g. Škondriča in da prikolice še ni vrnil.
G. Kos je seznanil prisotne, da se je kot podpredsednik Zveze udeležil sestanka na Zavodu Prizma, Ponikve. Zavod je bil ustanovljen leta 1961, namenjen je mlajšim telesnim invalidom. V njem biva 120 oseb, ki prihajajo iz cele Slovenije. Na sestanku so seznanili javnost o svojem delu in težavah. Želeli bi, da jih v njihovih prizadevanjih, da bi zgradili nove prostore, podpre širša javnost.
Na podlagi sklepa 4. redne seje UO z dne 15.12.2005, so se kupile web kamere za boljšo komunikacijo gluhih preko internetne povezave v znakovnem jeziku. Te kamere smo predali vsem našim društvom.
Seja je bila zaključena ob 13.00 uri.
Zapisala: Jelka Nerad

Ljubljana, 26.6.2006

Rafael Zupančič
Nove Fužine 40
1000 Ljubljana

Sklicna št.: 542/i/06
Ljubljana, 2.8.2006

ZAVOD ZA ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE
Miklošičeva 24
1000 LJUBLJANA

ZADEVA: ponovni pisni poziv za udeležbo na ločeni skupinski obnovitveni rehabilitaciji za leto
2006 – ponovna pritožba nad delovanjem Društva distrofikov Slovenije.

Spoštovani,

na podlagi moje pritožbe z dne 19.5.2006 ter vašega odgovora št. 5299-1/06-DI/231 z dne 24.05.2006, sem se dne 25.07.2006 odpravil na Društvo distrofikov, da bi rešil nastali problem v zvezi z realizacijo moje pravice do obnovitvene rehabilitacije.

Tam sem srečal tudi ga. Martino Piskač z njeno asistentko, s katero sva zaman čakala nekoga od odgovornih društva. V prostorih društva se je nahajala negovalka ga. Anka Josič, šofer g. Branko Blaževič ter študentka Katarina Vinčeč. Na moje veliko presenečenje sem izvedel od ga. Piskačeva, da so ta dan kar dvakrat neupravičeno klicali za intervencijo policijo, kot že večkrat v preteklem obdobju, kar sem zasledil tudi v časopisu DELO. Ker so proti meni v podobnem smislu v preteklosti vložili vplivni člani DDS številne prijave na PP, ki so se spremenile kar v ovadbe ODT zaradi mojega domnevnega nasilja (še na WC ne morem iti samostojno???????) sem se lahko na lastne oči prepričal, da podobnih stvari ne doživljam samo jaz temveč tudi drugi mišično oboleli, ki niso lojalni DDS in g. Borisu Šuštaršiču.

Negovalka in šofer sta bila zelo prijazna saj ju že dolgo poznam, študentka pa malce presenečena ob mojem prijetnem pogovoru z negovalko in šoferjem ter je bila zelo nervozna, ker ni imela natačnih navodil kaj storiti. Gospa Piskačeva je poklicala po telefonu g. Šuštaršiča, da ga oba čakava v prostorih društva, da se dogovorimo za rešitev problema, nakar se ni hotel pogovarjati ter je prekinil zvezo. Klicala ga je še nekajkrat vendar zaman.

V prostorih društva sem opazil, da imajo montiran videonadzor vhoda brez kakšnega posebnega obvestila in so na televizijskem ekranu vidni tudi vsi naključni mimoidoči kar je prozizakonito in na kar je opazorila javno tudi pooblaščenka za dostop javnih informacij. Ko so opazili, da je prišel partner ga. Piskačeve, g. Sedej skozi spodnja vrata naju je študentka zaklenila v društvene prostore in ga ni pustila notri ne glede, da je gospa Piskačeva potrebovala pomoč kljub prisotnosti njene osebne asistentke. Prav cinična je bila zadeva, ko sem po toliko letih prvič prišel na DDS sem doživel, da so me za nekaj časa celo ugrabili oz. zaklenili v njihove prostore. Ker se je šudentki mudilo sem predlagal, da pusti ključ ali negovalki ali šoferju, da bomo počakali nekoga od odgovornih. To je zavrnila, da tega ne sme. Kasneje sem jo prosil, da me pospremi iz prostorov kar je z olajšanjem storila, od vrat naprej pa mi je pomagal g. Sedej, ki ga ni hotela spustiti v prostore. Kasneje je tudi gospa Piskačeva z asistentko odšla seveda brez, da bi rešili problem.

Naslednji dan smo se dogovorili, da se kandidati za rehabilitacijo zberemo na društvu distrofikov v času uradnih ur, kjer pa na veliko presenečenje v času uradnih ur ni bilo nikogar ali pa morebiti zopet niso hoteli odpreti vrat, kar so že nekajkrat storili. Kasneje se srečal negovalko, ki je vstopila skozi vhod na Lihartovo 1 in ji je verjetno moral nekdo odpreti ali pa je imela kar sama ključ od prostorov. Vso zadevo so prišli posneti tudi novinarji. Edino kontaktno osebo, ki smo jo uspeli srečati je bila v prostorih službe nege in prevozov v pritličju Plave lagune ga. Mihela, ki je tisti čas bila zadolžena kot dežurna za koordinacijo prevozov. Našega prihoda se je ob prisotnosti novinarjev ustrašila in, ker ni imela natančnih navodil kaj storiti, se je po telefonu nekim ljudem iskreno potožila in spraševala kdo je njen uporabnik ter je ob vprašanjih na katera ni znala odgovoriti bruhnila v jok.

Ob približno 15 uri uri smo se dobili z generalnim direktorjem g. Borutom Miklavčičem v Jakopičevi dvorani na Miklošičevi 24, ki pa je odslovil novinarje. Po mobitelu je poklical g. Šuštaršiča in se z njim dogovoril za skupen sestanek pri njem na istem mestu za naslednji dan ob 10 uri.

Osebno sem pričakoval, da se bomo naslednji dan dogovorili za razrešitev problema, namesto tega pa sem doživel hladen tuš v obliki pisnega predloga g. Miklavčiča (priloga 1), ki ga nam je razdelil. Ko sem na hitro prebral tekst sem dojel, da mi želijo podtakniti v podpis predlog v obliki sklepov s katerim bi prevzel nase krivdo domnevno nespoštovanja Pravil OZZ ZZZS ter nezadostnega zneska in neprimernega števila nujno potrebnih spremljevalcev za vse rehabilitante. Seveda sem prisotne opozoril na to in zavrnil predlagan predlog kar so storili tudi ostali kandidati za obnovitveno rehabilitacijo.

Dne 1.8.2006 sem prejel s priporočeno povratnico spet nov dopis Društva distrofikov Slovenije (priloga 2), ki ji je priložena fotokopija drugačnega oz. malce modificiranega predloga sklepov generalnega direktorja ZZZS.

Rehabilitacijo sem želel realizirati v poletnem času saj je plavanje v morju zelo pomemben element za ohranjevanje mojega psiho-fizičnega počutja in okrevanja ter boljše kondicije, konec septembra pa to sploh ne pride v poštev poleg tega, da ne morem ničesar doplačati, ker nimam ustreznih dohodkov za to.

Naj ponovim, da glede očitkov g. Miklavčiča nisem desetletje in več mogel koristiti obnovitvene rehabilitacije zaradi „institucionalnega“ rehabilitacijskega fundamentalizma, ki ga izvaja DDS. Zato sem se za pomoč obrnil na društvo YHD. Obveščen sem bil, da je Upravni odbor ZZZS na svoji seji 28.3.2006 sprejel sklep, da to društvo izključi iz razpisa kot izvajalce obnovitvene rehabilitacije, kljub izpolnjevanju vseh strokovno zahtevanih pogojev. Glede na to, da sta člana UO ZZZS g. Ivan Peršak iz ZPS in g. Alojz Ješelnik iz ZMS (oba vpletena v odmevne afere v zvezi z njihovimi zdravilišči), se sploh ne čudim takšni odločitvi ZZZS, saj sta oba imela možnost subjektivno vplivati na odločitev ZZZS.

Glede finančnih in drugih pogojev, ki jih ne morem izpolniti, res ne vem ali se delajo norca iz hendikepiranih ljudi, ki moramo zadovoljevati svoje življenske osebne potrebe z cca. 4500 SIT na mesec, o čemer je bilo jasno in nazorno pokazano slovenski javnosti v televizijski oddaji TV TARČA, v kateri je predsednik DDS jasno pokazal ves svoj „sijaj“ v smislu zagovarjanja „prodajanja megle“ in „ribarjenja v kalnem“ in vsej slovenski javnosti pokazal svoj pravi obraz.

Ker očitno spet ne bom mogel koristiti obnovitvene rehabilitacije vas prosim, da zahtevate od DDS, da prenakaže delež sredstev, ki so ga dobili zame za operacijske mize, da se zbere čim prej denar za vse ponudbe, ki naj se plačajo, da bolniki ne bodo umirali zaradi bedne slovenske birokracije in predpisov, po kateri smo že zelo vzorno prepoznavni tudi v tujini.

S spoštovanjem vas lepo pozdravljam.

Rafael Zupančič, Višji upr. delavec
V VEDNOST:
– g. dr. Janez Drnovšek, predsednik RS
– g. Janez Janša, predsednik Vlade RS
– g. Borut Miklavčič, generalni direktor ZZZS
– ga. Lučka Bohm, predsednica UO ZZZS
– ga. Sladjana Jelisavčić, direktorica področja zdravstvene analitike in ekonomike
– g. Andrej Bručan, minister za zdravje
– g. Matjaž Hanžek, varuh človekovih pravic
– ga. odvetnica Jana Mazi
– ga. Elena Pečarič, predsednica YHD
– ga. Nina Golob, Zdravilišče Krka Strunjan
– g. Nikiforos Diamandourus, EU Ombudsman
– g. Pat Cox, bivši predsednik EU parlamenta
– medijem doma in v tujini