Snaha naju meče iz hiše
lej ti bom povedala čisto iz stališča snahe. če pridejo od partnerja starši in predlagajo da nama dporabo onadva pa se bosta preselila na vikend, to jaz razumem tako da bosta pobrala svoje stvari in se preselila, predala ključe in nehala uletavati v bajto nenapovedana, še manj pa da se prosto sprehajata in vlačita sem kakšne škatle. tako bi jaz razumela in hotela brez vsakršnih pojasnil od tašče in tasta – čisto tako kot si storila ti (saj si že zapisala sama da se z njo nimaš kaj za pogovarjat). če se tast in tašča ne bi obnašala kot 5 letna otroka kot to počneta vidva in bi že takoj na začetku povedala da na vikendu ni prostora za vse njune stvari in bosta potrebovala eno ali dve sobi v hiši kjer bosta shranjevala te stvari – ni nobenega problema. potem bi še jaz povedala oz. ju prosila naj se držita teh dveh sob, ker bi želela malo zasebnosti, in to bi bilo to.odkrit pogovor in kompromis odraslih normalnih oseb. ker pa ste pač slovenceljni in bi se raje požrla za tisti kvadrat ene sobe, zinala pa nebi kaj ti ne paše v faco ampak po slovenceljski tradiciji HINAVSKO za hrbtom govorila kako in kaj. če bi imela ti kaj pameti bi odšla in takoj razčistila z snaho, namesto da jokcaš po forumih. tako pa se vidi da si navadna manipuantka, ki je nekaj dala zaradi razloga “kaj bodo pa sosedje rekli” in potem hoče uveljavljati svoja pravila, ker pa je to le njena hiša. iz njenega znoja in žuljev. in mi gre na KOZLANJE ko poslušam slovenceljne in njihovo BOLANO obsedenost z kupom ciglov. začuda obenem vsi vkup cvilijo kako je pa njim hudo, ker ne zmorejo bajturine vzdrževati in nimajo obiskov od tamladih – le zakaj res… tako da če ne daješ iz srca (kar se ti na kilometer vidi da ne) potem odkrito povej obema (ne le sineku, tudi snahi, če si sposobna pokazati kaj spoštovanja in kulture ali se boš obnašala kot razvajen mulc ki mu kaj ne paše??), da tako ne gre več naprej in sta se odločila da bosta z možem ________ (vstavi poljubno – če se bosta preselila nazaj ali bajto prodala je povsem vajina stvar). data jima pač mesec ali dva, da si najdeta stanovanje in spakirata ter se odselita. če sta tamlada normalna bosta razumela in odšla brez zamer. in boš normalno videla vnuke in nebo nobenih problemov z nenapovedanim uletavanjem in zasebnostjo. če pa boš špilala kraljično in se neboš hotela pogovoriti z snaho ampak samo z sinekom, pa te jaz na njenem mestu še pogledala nebi več, kaj šele da ti hodim na obisk in vnuke kazat. če nimaš ti toliko obraza da nekaj poveš v faco ampak meni za hrbet in potem še glumiš neko užaljenost in se nočeš pogovarjat – lej, sma zaključila za zmeraj. lahko grem komot v najem, mi ni žal denarja zaradi odnosov, ampak neke razvajene surlaste tečnobe mi pa ni potrebno prenašati. pa ni to nobeno izsiljevanje – to je kvečjemu iz tvoje strani, jaz se le obnašam tako kot se ti do mene. hinavcev ne potrebujem v življenju, pa so lahko 1000x to starši od mene ali mojega partnerja. velja isto za obojne.
pa da nebo pomote živim v najemu po svoji odločitvi, sma imela možnost biti pri meni in pri njemu – pa hvala lepa, bom raje na svojem, mi nihče ne more čez 20 let na nos nabijat kako ni nič mojega in naj bom hvaležna da lahko tu živim. ja pa kaj še. raje jem le kuhan krompir in star kruh na svojem, kot pa da to poslušam. in so ostali dobri odnosi.
ti pa za voljo dobrih odnosov pojdi do njiju (pa ne uleti noter v bajto, čeprav je tvoja, ampak pozvoni kot kulturen normalen človek in počakaj da ti odpreta) in se pogovori. povej vse tisto kar bi morala že zdavnaj – katere prostore obsega to tvoje “””darilo””” in vprašaj tamlade kaj mislijo o tem. najdite nek kompromis. če ta ni mogoč, potem reci: žal se ne moremo dogovoriti in zato prosim da odideta na svoje, kar bo bolje za vse. če pa hočeš pa lahko zaradi mene še naprej vlečeš surlo in glumiš neko užaljenost dokler se gospej kraljici ne bodo klanjali na rdeči preprogi. saj je tvoje življenje – ne moje. samo ne čudi se potem če boš čez X let nekje umirala sama in jezna na cel svet, ker si zapravljala življenje za takšne bedarije.
vsekakor bi se bilo potrebno že prej dogovoriti.meni ne bi bilo v redu,če bi se tašča sprehajala po hiši kadar bi se ji zahotelo,pa tudi če je njena.ni pa prav,da si hišo nekako lasti,čeprav si hoče le urediti -po moje-pač udobno,po svojem okusu.to je začaran krog,ker niste že prej postavili pravil.če se ne morete dogovoriti,probaj pred “obiskom” vsaj poklicati.po drugi strani pa bi bilo nujno potrebno reči bobu-bob.kaj bi se zgodilo,če bi se vidva z možem hotla preselit nazaj in vikend prodat,kje je še drugi sin…..
ma jaz v takem odnosu ne bi nikol prepisala hiše.pregovor pravi meni luč,tebi ključ…nikoli ne veš kaj še v življenju pride.ni pa fajn,če se ti nekdo sprehaja po bajti,pa tudi,če je njegova-no jaz bi imela slab občutek.najbolj bi se bilo pogovorit v katere prostore lahko daš svoje stvari.oz.če je hiša dvostanovanjska naj se prostore loči,če ni,si lahko mogoče to uredita?
težko je je nekaj svetovat.važno je pa tudi na kakšno osebo naletiš-iz obeh strani.jaz sm npr.dala stanovanje sinu,pa me je snaha za vsako stvar spraševala.če lahko premakne oz.zamenja stvari.tudi njej se je “bilo težko udomačit”kot je sama rekla je prišla na tuje in ni imela občutka,da ima svoj dom,da pa,če živi z mojih sinom in plačuje stroške in je stanovanje njuno,si pa mora postljati tako,da bo tudi njej prav-ker gre tukaj tudi za njeno življenje.pustim jih pa pri miru,raje vidim,da ona dva prideta na obisk-kadar imam čas heh.
Meni bi bilo grozno,da se mi nekdo sprehaja po stanovanju NENAPOVEDANO pa še urediti si ga ne smem po svoje. Vi bi že prej morali urediti,v katere prostore lahko vstopata in jih urejata,v katere pa pač nimata vstopa,ker so vajini. To je čisto tvoja krivda,draga tašča. Snaha se mi pa smili,ker se počuti kot tujka v stanovanju,ker živi, za najemnino pa pomoje nimata.:(
Izvirni greh pri vsem tem je, da se niste dogovorili oziroma si “uporabo stanovanja” napačno interpretirate.
Že res, da je hiša vaša in lahko se popolnoma sama odločita, kaj bosta storila z njo. Vendar, odločila ste se, da jo daste na uporabo sinu in snahi. In to za sabo potegne določene omejitve pri uporabi. Še v hotelu imaš lahko svojo zasebnost, če si jo zaželiš, pa si tam samo kakšen dan ali teden.
Sploh pa, kaj so te stvari, ki jih vidva tako vztrajno prenašata? Moj oče ima recimo velik problem s “hrčkanjem”, kot veliko starejših, ki so odraščali v pomanjkanju. “Nikoli ne veš, kdaj to prav pride…”. In potem snaha pospravi stanovanje, vse se blešči in ji tast prinese rezervne dele za 30 let staro kosilnico, ki jih je sosed dal za kosovni odpad, njemu se zdi da bi pa še prav prišli, ter jih pospravi v omaro v dnevni… Onadva bi rada prostor, kjer bivata, spremenila v dom, vidva ga očitno razumeta kot ropotarnico, kamor odlagata svoje stvari, ki jih na vikendu ne potrebujeta.
Po mojem mnenju bi dogovor moral biti zelo natančen, kaj so njune pravice in obveznosti. Vsekakor pa bo očitno za njiju izjemno pomembna pravica do zasebnosti. In za moje pojme je ta grobo kršena, ko ima nekdo ključ tvojega doma (čeprav je njegov lastnik) in hodi not in ven ter ga uporablja po svoji volji. Če se s tem ne moreta sprijazniti vidva ali onadva, je definitivno precej bolje, da se mlada odselita na svoje.
Hvala bogu da sva v najemu. Slovenska navezanost na nepremicnine je pac nedoumljiva.
Meni so pa starsi ponujali, da si doma urediva stanovanje, ampak iskreno povedano, kolikor imam rada svoje starse jim pac nikakor ne dovolim, da se vmesavajo v moje zivljenje. Pa ne razumet narobe. Tako s svojimi kot njegovimi starsi se odlicno razumem. Nasi odnosi so odlicni, ampak jaz pac solato pripravim po svoje, tasca pac po svoje, pri pranju imam tudi drugacen sistem kot moja mama in dejstvo da sem na svojem mi omogoca da pac delam tako kot se zdi meni prav in nikomur ne rabim tega zagovarjat.
Zato raje placujem najemnino, raje bom sparala 10 let preden si lahko privosciva it na svoje. In takrat bom kupila stanovanje/hiso za eno druzino, na stara leta pa se le-te ne bom oklepala ampak bom stanovanje prodala in se preselila v oskrbovano stanovanje.
Ce bom lahko bom svojim otrokom financno pomagala pri postavljanju njihovega gnezda, vendar pa le financno, svoj dom si naj ustvari vsak po svojih merah.
Bom pa najprej poskrbela da bom lahko na stara leta neodvisna od njih, saj bodo upam da cas namenjali svojim druzinam in ne pricakujem da se bodo, v kolikor jim bom lahko kaj dala (seveda jim bom dala, saj so vendar moji otroci) , morali odkupovati ali z skrbjo zame ali celo s kleceplazenjem saj kao brez mene pa ne bi mogli nic…
Edini strah je da se moje misljenje na starost spremeni in bom kot mnogo starejsih zacela kopicit imetje in z njim iziljevat svoje otroke.
Mladi danes nismo tako zelo drugacni in ni res da imamo vse za samoumevno (pac, so izjeme kot povsod), mladih danes ne caka zagotovljena sluzba, penzij za nas, ki se bomo upokojili cez 30 let ne bo vec, ceprav tako kot upokojenci placujemo prispevke in jih bomo do pokoja, svojim otrokom bomo cez 15 let morali zagotoviti sredstva za solnine, obenem pa bomo verjetno primorani glede na vse nizje pokojnine prav tako financno pomagati nasim starsem da bodo tudi v starosti dostojno ziveli
V glavnem hocem povedati da verjamem da nikomur ni nepremicnina padla z neba, ampak danasnje razmere so pac tezke in zato se pac vec mladih bolj opira na pomoc starsev kot nekoc, pa zato ne pomeni, da smo razvajeni, da je vse samoumevno