Smrt pri raku?
Dragi/a Tin2, vem, kaj doživljaš. O tej bolezni je na slovenskih internetnih straneh veliko napisanega. Za začetek malo pobrskaj po straneh Društva onkoloških bolnikov Slovenije:
Obolenja so različna, potek bolezni ravno tako. Pri nekaterih vrstah raka bolezen napreduje počasi, pri drugih hitreje, je bolj zahrbtna in jo kasneje odkrijemo. Tudi načini zdravljenja so zato zelo različni, kakor tudi odziv posameznika na določeno obliko terapije. Oče bo več o tem izvedel pri svojem specialistu, ki ga zdravi – seveda če ga bo to zanimalo in bo zastavljal vprašanja. Tudi svojci se lahko kdaj srečate in pogovorite z zdravnikom.
Prav je, da se za to zanimaš, saj boš očetu laže v pomoč in oporo, če se bo njegovo stanje še naprej slabšalo.
Lep pozdrav!
Janez
Tudi sama sem izgubila očeta zaradi raka dva meseca nazaj (metastaze na jetrih). Vem kako se počutiš. Meni je bilo najtežje gledati očeta, kako je iz dneva v dan vedno bolj trpel zaradi bolečin. Proti koncu je zaradi zdravil zapadel v neko vrsto globokega spanja. Največ kar lahko narediš je, da hodiš na obiske v bolnico, mu stojiš ob strani, ga primeš za roko in na nek način daš vedeti, da si tam. V takšnih trenutkih ti lahko najbolj pomaga družina.
Želim ti čim več poguma, tvojemu oćetu pa čim manj bolečin.
Danijela tudi tebi hvala za odgovor! Je potem tvoj oče zapadel kot v nekakšno komo? Veš najtežje mi je ker pravzaprav ne vem kaj naj pričakujem, kakšen bo “konec”?! Močno upam, da ne bo trpel….
Verjetno je način smrti odvisna kje so oz. kje je metastaz več?
A mu bolečin niso mogli zmanjšati z zdravili?
Ja mislim, da je način smrti odvisen od vrste raka in koliko je napredoval. Zdravniki se pač trudijo po svojih močeh in blažijo bolečine z zdravili. Moj oče je jemal zdravila, ki so vsebovala morfin, zato je večino časa spal in proti koncu ni bil čisto pri zavesti. Mislim, da je bil nekako zdrogiran od teh močnih zdravil.
Dejstvo je, da se na smrt bližnjega ne moreš pripraviti, četudi veš, da je neizbežna. Edina tolažba je misel, da je zaspal in da mu ni treba več prenašati bolečin.
Držim pesti za tvojega očeta, mogoče pa mu bo uspelo premagati to zahrbtno bolezen.
Pozdravljeni!
Moja draga mamica je v sredo odšla med angele. Kljub temu, da sem vedela, da je rak napredoval in da z vidika zdravljenja ni več pomoči, je bil zame vseeno velik šok.
Rak je napredoval, izvorni rak je bil na dojki. Moja mami je imela zdravila proti bolečinam – Sevredol (morfinsko zdr.), pa tudi protibolečinske obliže. Jo je precej bolelo, nato je dobivala tudi kapljice Tramal. zadnje dni je bila tako tako boga, res ni za povedati. Komaj je govorila, nato še to ni več mogla, ne požirati dol, nato še čaja ne več. Zadnja dva dni je bolj ali manj spala, vmes pa tožila o bolečinah. Tako se mi je smilila. te prizore še imam pred očmi, res grozno. Zadnji dan se je izjemno mučila, kot da ne bi mogla več požirati sline, težko je dihala. Dopoldan sem bila sama ob njej, pa me je bilo tako strah kot še v življenju ne, da ne bo zdržala. Klicala sem sestro, pridi brž iz službe, ker me je bilo strah, da bo umrla, jaz pa sama ob njej. Moja sestra je prišla, mami je čez dobro uro nato za vedno zaspala. Vedno počasneje je dihala. Grozno. Jaz nisem mogla verjeti, sem jo klicala, pa ni bilo odziva. Ne znam opisati, kakšni občutki so to. Sem ji en dan prej rekla še zadnjič, da jo imamo radi vsi zelo, pa ni mogla ničesar odgovoriti, samo pokimala je.
Vesela pa sem, da je bila v teh trenutkih doma, v svojem domeku, in mi z njo. Tako je po moje tudi lažje odšla, čeprav z vedenjem, kako zelo nas bo prizadelo….
je pa različno, pravijo pa, da bolniki z rakom na koncu večina zelo trpijo, da se bolečine žal stopnjujejo. Potrebno pa jih je čimbolj olajšati.
Držite se, bodite trdni, ker žal je tako, da ne morete pomagati. Meni je bilo to najhujše, gledati njo kako trpi in vso to njeno bolezen, pomagati pa ne moreš. Žal….
