Lep pozdrav!

Pišem Vam v upanju,da mi boste znali pomagati oz. me znali napotiti kam kjer lahko pomagajo.

Bom kar prešla k bistvu.
Stara sem 21 let in do petka sem imela fanta(star je 22 let), s katerim sva bila skupaj 4 leta pa pol.Imela sva se super, vse je teklo kot namazano, imela sva načrte za naprej, ko bova živela skupaj,družina enkrat,….
Potem pa je pred 3 tedni nenadoma umrla njegova mamica, stara le 43 let, zato je bil to za nas vse velik šok. Normalno da sem mu stala ob strani ves čas in prvi teden je bil še kar normalen za razmere kakršne so bile, želel je da greva z nekim parom s katerimi sva se družila, na oddih v gore za cel vikend. Vse lepo in prav, dokler ga ni klicala bivša punca (skupaj sta bila ko je bil star 15 let in ves čas ko je bil že z mano je ta punca imela stike z njegovo mamico in želela na takšen ali drugačen način priti do njega), če bi šla na ena pijačo.
Ker nisem ljubosumen tip sem ga pustila iti.Tisti večer sta bila skupaj 6 ur in se pogovarjala o vse mogočem, potem pa je prišel k meni prespat(meni pa od smrti mamice ni povedal niti enega občutka- to sem nekako sprejela,ker je bolj zaprte narave).
Naslednje jutro sem pa jaz odšla s prijateljico po nakupih in jo je poklical če se lahko dobita in sta tudi se.
Tisto popoldne sem odlšla k njemu domov, ker sem želela bit ob njem, vendar je bil zaprt kot školjka.izrekla sva mogoče 2 besedi to je pa bilo to..
Zvečer pa je spet prišel k meni in sva spet brez besed zaspala.Naslednje jutro pa je prosil, če bi lahko odšla tja ker sva začela in sem pristala.
Tam mi je pa povedal da sta se prejšnji dan dobila,da je on poslal sms če ima ta punce slučajno čas in da ga je poljubila, vendar je on prenehal.
Ko mi je to povedal je rekel da ne more več tko, bit z mano in to, da je preveč vsega. Rekel je tudi, da ga edino ona razume kako je to, če zgubiš bljižnega(zgubila je namreč brata) in da ga nekaj vleče k njej.To sem razumela da je trenutno zmeden in da ne ve kaj čuti do koga in tako…
Potem sva odšla popoldan na sprehod in se pogovarjala, rekla sem mu da mu dam čas,sam da nočem da je z njo, ker je zgleda tako šibek da ne ve niti kaj se vse lahko zgodi v njeni bližini.In tako sva se dogovorila da prekine stike z njo, da ji to lahko pove v živo in da se bova skupaj potrudila pemagat izgubo mami. Res je šel z njo ven ji vse lepo razložil in prišel nazaj k meni, da ne ve kaj mu je bilo, da mu naj oprostim, da ima le mene rad,najrajs na svetu…Naslednji dan sem se počutila kot da bi se zbudila iz najhujše nočne more in da je zdaj vse ok…
Potem je bilo tri dni vse ok, potem v četrek je pa spet prišel iz službe totalno brez volje(namreč hodi v službo preko študenta in dela redno fax) in tudi brez besed sva spet zaspala, ce sem pa slučajno kaj rekla sem pa rinila vanj, tako je rekel.
naslednji dan sem pa odšla ponj na postajo mu kupila kinderjajček(nor je nanje) in ni niti reagiral, lupčka nisem dobila,spet brez volje.peljala sem ga domov in zvečer je prišel k meni in se spet jokal in na koncu rekel le to da ne zmore,da ne more bit več z mano..da je enostavno preveč!in da bi rad bil v druzbi bivse punce in mogoce tudi da zacneta na novo
Tega ne razumem povsem, ker že če zgubiš eno osebo,zakaj bi še drugo odrinil.logočno bi bilo, da bi jo še bolj potreboval v takšnih trenutkih..
In je odšel…Celo noč sem ga klicala, vendar se ni oglašal, šla sem k njemu in sem vidla da njegovga avta ni in da je nekam šel.Bilo mi je res hudo ker sem res močno navezana nanj in tud on je bil name zelo…in tega ne razumem povsem kako se lahko v 3 tednih mu tako spremenijo čustva do mene.Še isti večer pa mi je rekel, ko sem ga vprašala kaj še čuti do mene in je rekel da me ima rad, da ljubi me pa ne več(še 1 teden nazaj pa je rekel da me ljubi????).In da mora zdaj biti z njo..To je vse kar je rekel
Zvečer sva se spet dobila in sva bila skupaj 2,5 ure, od tega sva se oba jokala 2 ure na koncu je pa rekel da za naju ni več možnosti, da je raje iskren, pa da mi ne daje lažnih upanj.Sam pravi da je zdaj prišel nov on in da starega ki je hotel mene ni več.kot bi se hotel kaznovati(z njegovo mamo je bilo pa tako.moj fant-bivši je bil sin nekega moškega s katerim je pač zanosila,vnedar poročila se je pa z drugim in je že od njegovega rojstva živel z njim tako da mu je bil pravi oče..ni mu skratka nič manjkalo.Lansko leto pa so se skregali nekaj in od takrat z očimom ni več govoril sploh, z mamo pa le malo.Vsi smo mu pa govorili naj se pogovori naj reši problem s pogovorom in naj se ne trma.Njegova mami si je tolk želela da bi se pobotala, da je razmišljala že o terapevtu..vendar ni bilo nič iz tega.Tisto jutro ko pa smo izvedeli da je umrla se je očimu takoj opravičil in priznal napako.)Zanima me če ga slučajno muči občutek da zdaj njegova mami ne ve da sta se pobotala, da ga muči krivda kako neumno se je trmal in da zdaj ne more tega več popraviti…Ker sam pravi da mu nekaj govori da mora zdaj ubrati svojo pot,drugačno pot…

Ker se tud z očimom nista pogovorila o zdajšnjih njegovih razmišljanjih sem mu jaz vse razložila…

Vem da bo zdaj z njo ampak tudi vem da bo naredil največjo napako v življenju.

Povejte mi kaj naj naredim jaz? Rekel je naj ga pustim pri miru nekaj čaasa, da me še vedno hoče v življenju, vendar ne kot punco….

Kako naj pomagam sebi in njemu.pustiti ga ne morem kar tako, ker ga ljubil in si trenutno ne prestavljem življenja brez njega..Ne razumem kako on lahko, ko pa sva bila tako srečna.Predlagala sem mu tudi psihologa vendar pravi da ne da bo sam to rešil…Samo to zelo dvomim, ker je totalno zmeden(pred tem je bil zelo močan fant, skoraj nič mu ni prišlo do živega)

Pomagajte prosim

Hvala za kakršen koli odgovor

Pozdravljena,

Iz svojih izkušenj ti lahko povem, da tvoj fant preživlja zelo težke trenutke in veliko čustveno zmedo, ki se dogaja v naših dušah, ko izgubimo nam tako drage ljudi. Naenkrat se nam poruši vsa notranjost, čeprav smo bili do takrat močni, odločni, skratka pokončni ljudje, ki nam na prvi pogled nič nebi prišlo do živega. Pa se zgodi, da se nam naenkrat vse poruši.

Tvoj fant rabi čas, da se mu zbistrijo misli, mogoče veliko časa, da bo lahko to vajino situacijo spravil na “tire”. Lahko pa se tudi zgodi, da le-teh ne bo več. Svetujem ti, da mu daš čas, nikakor pa ne sili na vso silo vanj, ker bi mu s tem lahko še dodajala bolečine. Veš, po tem kar je doživel verjetno ne bo več tisti fant, ki si ga poznala pred tem. V nas se vse spremeni, vse se poruši in nemalokrat se zgodi, da nehote prizadanemo ljudi, ki so nas spremljali do sedaj. Nekaterih ljudi ne sprejemamo več, si ne želimo stikov z njimi, drugih si želimo pa jih ni, izginejo in naših življenj, s tretjimi, čisto novimo navežemo nove stike ……. zmeda, ki se jo žal ne da opisat.

Vsak mora pač te izgube prebolevati na svoj način. Mislim, da ni ravnila, po katerem bi se lahko ravnali v teh situacijah. Vsak občuti bolečino na svoj način in jo kaže navzven. Mogoče smo mi žalujoči včasih tudi krivični do ljudi okoli nas, ki bi nam hoteli kako pomagati, pa mi nočemo stikov z njimi ….

lp Nataša

Meni sta umrla ze oba starsa , pa sem se mlada in ti povem, da se enostavno z nekaterimi ljudmi o tem težko pogovarjaš, pa tudi če so ti bili pred tem najbližji. Vem, da te to boli, vendar se on očitno lažje pogovarja z bivšo punco, zato ima tudi občutek, da bi morda raje bil z njo.

Moj nasvet tebi bi bil, pusti ga pri miru in nadaljuj s svojim življenjem. Morda se bo vanj vrnil, morda pa tudi ne. Nadaljuj kot da se ne bo. Vem, da je to lažje reči kot narediti, vendar bo le čas pokazal svoje.

Kot piše že baci, je tako, da se z nekaterimi lažje pogovarjaš o izgubi kot z drugimi. Če je bivša izgubo že doživela, je naravno, da zdaj čuti, da se lažje pogovarja z njo, občutek ima, da ga ona razume.
Saj je v resnici tako, da ga ti ne razumeš, saj ga ne moreš, če nisi tega še doživela. Ta bolečina ni le trenutek, ni le na pogrebu in še malo po tem, ampak traja in traja in res nikoli ni več isto kot je bilo.