Smisel življenja

Pozdravljeni!

Trenutno sem v brezrešitveni situaciji. Po 5. ih letih zveze s fantom sem se odločila, da ga pustim, ker enostavno v tej zvezi nisem bila prava jaz oz. ni bilo to pravo. Ker pa mi grozi s samomorom, ne vem, kaj storiti. Ali naj ostanem in trpim še naprej, ali naj grem svojo pot in celo življenje imam nekoga na vesti. Njegova dejanja izrazito kažejo na to, da misli resno. Ni mi vseeno zanj, saj sva bila skupaj precej let, vendar se zavedam, da moram misliti nase. Vendar kako ob vseh teh grožnjah. Bojim se, da ne bo svoje agresivnosti pšrenesel name.
Kaj naj storim?

Hvala za odgovor!

Obupanka

Spoštovana Obupanka,
grožnja s samomorom je največkrat manipulativna poteza, nemenjena za izsiljevanje, vendar je ne kaže kar tako prezreti.V najboljšem primeru predstavlja nezrelost, kar ni posebno prikladna lastnost za trajnejšo zvezo, va najslabšem pa dejansko ogroženost, ki zahteva resno obravnavo.Povabite svojega dragega naj vas spremlja k psihiatru.Če bo odklonil, ni v nevarnosti, če pa bo sprejel, morate to pot vsekakor opraviti.Tu se vaša obveznost neha, saj bo resnično samomorilnega psihiater gotovo napotil v bolnišnico, če pa gre le za pozo, vam bo to povedal in boste seveda svojo doslej odlašano odločitev izpeljali.

Oglasila se bom, ker sem bila v podobni situaciji. Pustila sem ga, kljub temu, da je grozil, da se bo ubil. To, da bi imela na vesti življenje nekoga, mi je bilo nevzdržno. Ostati z njim, bi bilo nevzdržno. Torej, na videz nerešljiva situacija. Ne vem kako daleč je sposoben iti tvoj sedanji partner.
Moj bivši je imel v družini osebo, ki je napravila samomor. Razlog več, sem si mislila takrat, da je zadeva resna. Vendar ima sina in to je bil razlog manj, da bo res napravil kaj takega.
Odločila sem se in odšla. Grozil je še nekaj mesecev, najprej s tem, da bo napravil kaj sebi, nato, je težil, da sem mu uničila življenje…in me nadlegoval. Ko mi je počil film, sem mu zagrozila, da ga bom prijavila na policijo. Skratka, poskus zbujanja občutkov krivde. Takrat sem se naučila, da kdor je sposoben iti tako daleč in ne zna opraviti s svojimi občutki oz. čustvi, da prenaša odgovornost za svoje trpljenje na drugega in grozi… gre za nevarno osebo. Nevarno predvsem za druge.
Ne morem ti svetovati ničesar. Govorim ti svojo zgodbo. Povem ti pa še to. Intenzivno sem se ukvarjala s seboj. Zakaj sem se zapletla z nekom takim v vezo, ko pa mi je bilo jasno v prvih 5 minutah, kakšen je. Pestra spoznanja o sebi.
No, po tistem, ko sem odšla, sem se počutila obupno. Žalovala sem, čeprav sem jaz odšla, izgubo. Bivši se je hitro potolažil in si po že 6 mesecih po mojem odhodu, našel drugo žensko. Da ne pozabim, med drugim mi je rekel, da če odidem od njega, ne bo več nobeni ženski mogel zaupati, je imeti rad, da je njegovega življenja konec… Hm,hm. Vedi, da take besede govori človek, ko je obupan. Na srečo tudi obup mine in je potem sposoben razmišljati, trezno.

Pozdravljeni!

Pred leti sem bil na maturantskem plesu. Moj so-par pri četvorki sta bila sošolka in njen fant. Med njima ni ravno “štimalo”. Ves čas pa ji je grozil, da bo naredil samomor, če ga bo pustila.
Nekega dne ga je pustila. Fant se je obesil pred njeno hišo pod balkonom.
Ne vem, če bi kaj pomagalo, če bi ga takrat napotila k psihiatru.
Tudi mene je pustila letos punca, s katero sem bil pet let. Priznam, da sem tudi sam pomislil na najhuje. A imel sem toliko volje in zaupanja v življenje, da to nisem storil. V veliko pomoč so mi bili prijatelji. Hočem povedati samo to, da če bi imel namen to storiti, mi to sigurno ne bi preprečil psihiater, ker tudi slišati ne bi hotel zanj.
LP

Spoštovanki Bocco,
Razlikovati je treba med samomorilnim obeti in vedenjem ,ki takšen namen potrjujejo.Statistika s področja samomorov poroča, da se ljudje z resnim samomorilnim bnamenom pribljižno tri tedne pred dejanjem oglasijo pri zaupni osebi ( ni nujno, da je psihiater)in da je takrat s ciljano intervenco možno preprečiti drsenje navzdol, medtem ko neposredno pred dejanjem ( lahko gre za nekaj dni), zmore najhujše v veliki večini primerov preprečiti le stalen nadzor ( prijatelji znanci družina ,varovani oddelek bolnišnice)Psihiater bo torej moral presoditi, za kolikšno nevarnost gre in ustrezno ukrepati Običajno sam nasvet ni dovolj, ampak je treba v prizadevanja aktivno vključiti tudi pacientove svojce.

LEP POZDRAV !

JAZ PA BI VA VPRAŠALA ,ZAKAJ LAHKO NORKAMAN IN NORKOMANKA IMATA PRI SEBI OTROKA ,KO PA NISTA SPOSOBNA ŽIVETI SAMA?

V okolici Ljutomera živi par ,ki ima dva otrok .
Da nebi bila predolga vam napišem kaj se tam dogaja :
sexata se pred njima ,pijana in zdrogirana sta vsak dan ali vsaj okoli 15 v mesecu ,ko so otroški ,po stanovanjski hiši in po dvorišču hodita naga …
soseda je poklicala policijo vendar je on rekel policiji ,ko so prišli da mu ni mrzlo in da lahko po svojem dvorišču hodi kokor on želi . Ali morata otroka živeti tako ?
Kako se lahko pomaga otrokoma ?

hvala !

Spoštovana Milena,
pri nas ščiti otroke posebna zakonodaja. Njena prva instanca so centri za socialno delo, ki po obvestilu o otroku škodljivem ravnanju lahko samostojno ukrepajo, ali pa s tem seznanijo ustrezne organe sodstva.

New Report

Close