Pozdravljeni
Sem 23 let star in imam problem. dva faksa sem končal do polovice (ekonomija in pravo), rad bi naredil samomor, bežim od doma od majhnih nog, mrzim svojo družino in živim v tujini. imam cimere z katerimi sem v ok odnosu, oba se preživljata z preprodajanjem drog, punca me je pustila po treh letih veze, ker ni zdržala več z mano in mojimi “problemi”.

finančno me podpira oče, ki je oseba katero mrzim iz dna duše, trudim se da imam čim manj kontakta z njim. mati mi je postavila ultimatum, rekla je da moram končati fakulteto, jaz pa ne morem pogledati več knjige, ker mi gre na bruhanje od pravnih aktov in statistik.
ne vidim smisla v življenju, iz leta v leto si govorim da bo boljše ampak vidim da ne bo.
ker sem prevelika pička, odlagam samomor, trošim denar na dobre restavracije in drage lokale. predvčeraj sem bil na sodišču, ker so mi namestili kaznivo dejanje, starši me silijo naj pridem domov iz “balkana” in nadaljujem šolanje v avstriji, kjer sem končal srednjo šolo, ampak vrnitev domov mi je največja nočna mora.
čakam da mi zmanjka denarja in da bom končno dobil končni razlog da končam to smešno avanturo.
bil sem pri psihologu, vendar ne vidim rešitve v terapiji.
razočaran sem nad življenjem ker govorim 5 jezikov in dobro sem razgledan, ne manjka mi nič, ampak zaradi neuspeha na fakulteti in neuspeha v navezovanju prijateljskih stikov v življenju ne želim več nadaljevati.
totalno sem izgubljen, osamljen večinoma, vem da se spet morem preseliti, ampak sem sit pakiranja kovčkov in življenja v tujih državah. imamo zelo lepo hišo na podeželju v slo vendar izolacije iz mestnega življenja ne prenesem. v državi v kateri sem trenutno je ekonomska situacija zelo slaba, visok nivo korupcije in edin način do uspeha je kriminal. vselej pa so tu vsi moji prijatelji in ne predstavljam si da bi bil brez njih.

zanima me katero opcijo bi izbrali vi:
-nadaljevati življenje v trenutni državi po principu “jebiga, bo kaj bo”, glavno je da sem srečen in začeti z kriminalom

-začeti nov študij, v novi državi z visokim standardom in “hladnimi” ljudmi in se prebijati skozi življenje

-zmanjšati stroške staršem in se ubiti.

hvaležen bom vsakega odgovora, pozdrav!:)

Pozdravljeni,

hvala za vaše sporočilo. Občutek imam, da se vam je nakopičilo veliko težkih in stresnih dogodkov. Razumljivo je, da se v tem obdobju počutite slabo in obupano. Težave so sestavni del življenja in pred nami so zato, da jih prebrodimo in se skozi ta proces tudi naučimo nekaj novega. Potem lahko tudi delujemo drugače. Ob takih trenutkih nam je težko, ampak ravno ob takšnih preizkušnjah lahko odnesemo največ.

Predlagam vam, da si poiščete strokovno pomoč. Za pomoč v akutni stiski stopite v kontakt z osebnim zdravnikom in mu povejte s čim se soočate. Po vsej verjetnosti boste dobili napotnico za psihiatra ali pa vam bo že osebni zdravnik predpisal zdravila. Za razreševanje težav vam vseeno priporočam, da razmislite o psihoterapiji. Tam boste lahko zaupali svoje težave in jih tudi razreševali s podporo psihoterapevta.

Ne morem govoriti kakšno opcijo bi zbral jaz, ker nisem v vaši koži, verjamem pa, da nimate na voljo samo te tri opcije, ampak še ogromno drugih opcij, ki jih le morda v tem trenutku težje vidite.

S prijaznimi pozdravi,