služba

Pozdravljeni g. Igor !

Obračam se na vas glede vašega mnenja o naslednji stvari.
Pred 5 meseci sem iskala službo,na prvem razgovoru sem dobila službo, prav tako na drugem razgovoru neko drugo službo(v teh časih kar sreča), izvedela sem istočasno, zato sem se odločala in drugo službo zavrnila.Je pa bilo nekaj nenavadno, neke malenkosti so me odvračale od službe ki sem jo izbrala, npr.tisti dan ko sem prejela napotnico za zdravniški sem dobila povabilo na razgovor za tretjo službo,ki bi mi delovni čas najbolj odgovarjal vendar se časovno ni izšlo,saj po opravljenem zdravniškem si pač zavezan tej firmi(razen če si sam pokriješ potem te stroške če ne delaš za njih,ampak mene je bolj skrbelo ,ker sem se zmenila in jim dala nek dogovor-vejetno sem bila naivna ker sem tu gledala na njih),pa o.k. potem se je pa na zdravniškem zataknilo ker sem zjutraj pozabla in jedla,tako da nisem bila tešča pa sem morala počakati do ponedeljka ) in seveda v ponedeljek nisem šla na tretji razgovor(kar se je potem zgodilo je spet zeellooo nenavadno, v kratkem po naključju spoznam to osebo,ki je tam vodilna in niso izbrali nobenega kandidata za to službo in mi reče zakaj pa nisi k nam dala prošnje,torej bi imela velike šanse).
Sama sem slutila ,da nisem poslušala tisto nekaj ali nekakšna sporočila,ki bi jih morala upoštevati, ampak sem mislila eh sej bo še vse uredu.Potem so se pa začele počasi težavice, z osebo ki je poslovodja meni nadrejena nekako nismo prihajale skupaj, meni se je zdela še kar uredu vendar jaz njej ne, to sem čutila in videla, nekako značajsko ji nisem pasala saj z delom je bilo ok, čeprav je imela mnenje da sem premirna to sem od druge izvedela,niti mi ni zaupala,ni videla mojih kvalitet,pa o.k. nekako sem zvozila s tem,moram pa reči da je bila vseskozi korektna in pravična glede razporeda dela,sedaj pa se je začelo kar zelo hudo,vsaka moja napakica je velika napaka, za vse me bo nadrla nič ni prav kaj naredim,tisto kar naredim zelo dobro ne opazi, nisem pohvaljena,tudi tisto kar naredi druga oseba na drugi smeni slabo ali ne opravi predvideva da je moja smena naredila slabo, velikokrat skritizira kar se meni zdi dobro narejeno in je res,medtem ko je z osebo na drugi strani (moja sodelavka) v zelo boljših odnosih,že kar prijateljskih, in se je že videlo da ogovarjata si lahko mislite nadrejeni in zaposleni drugega zaposlenega.Saj bi si že mislila da sem nora pa vendar še z mano na smeni dela nekdo,ki je vse to opazil in tudi sam deležen podobnih stvari (ta oseba je zelo sposobna ampak ji tudi ne priznajo zaslug saj naravnost pove kaj misli mogoče tudi preveč ampak vam povem super je delati z otkritim človekom).In kaj naj zdaj ? Se poberem in zbežim od tod najraje bi to storila , a bojim se da se bo zgodba drugje ponovila da bo nastala ista situacija,ker del krivde si priznavam (premalo sem samozavestna in se držim raje v ozadju kot da stopim naprej,po naravi tudi malce mirna, tiha).Želim si pa kar zbežati stran a verjetno to ni rešitev, kaj naj???

Kaj delati na sebi,da pridem ven iz te situacije?

LP

Moje mnenje o zadevi, za katero res nisem kvalificiran??? Tole vprašanje paše bolj v kakšno drugo rubriko.

Po opisu sodeč gre za klasično obliko MOBBINGA, t.j. šikaniranja zaposlenega s strani nadrejenega. Tega je dandanes veliko. Veliko več, kot nekdaj, ko so imeli delvci več možnosti zaščite, tako svoje integritete, kot svojega delvnega mesta. Vendar smo se odločili za drugačen družbeni sistem, pripustili smo liberalni kapitalizem in opustili idejo o socijani državi. Celo ob vladavini socialnih demokratov se ne moremo znesti na socijalno državo.

Morda je tvoja percepcija obravnavanja na delavnem mestu malce prepotencirana. Morda si enostavno bolj emocionalno in senzibilno bitje, ki občuti ta mobbing bolj intenzivno. Pravic nimaš nobenih, zaščite tudi ne. Pravna država ne deluje v tem primeru in preden bi se sodni spor rešil na sodišču ( trenutno delavno-socialno sodišče), boš, zaradi tožbe, že zdavnaj brez dela in možnosti plačevanja sodnih stroškov.

Kaj torej storiti? Lahko tiho trpiš in v tebi narašča frustracija. Lahko se naučiš ene od tehnik sproščanja in pač dopuščaš, da se ti dogaja, ne da bi se te to dotaknilo. Lahko stopiš v stik s svojim sindikalnim zaupnikom ( ki je običajno iz priviligirane skupine vodstva in mu gre predvsem za svojo plačo ). Lahko pa seveda zamenjaš službo, saj je očitno tvoj poklic dokaj konjukturen, če si imela kar tri ponudbe za delo. Samo naj te ne zavaja, da bo na novem delavnem mestu drugače. Lesti boš morala v rit predpostavljenim, se uklanjati njihovim kapricam in pa tiho prenašati vse skupaj, dokler ti ne postaneš predpostavljena in delaš to isto s svojimi podrejenimi….

Lahko pa greš seveda na cesto in pomagaš Semuliču in njegovim v borbi za delavske pravice, s tem pa reskiraš svoje delavno mesto in plačo in socialno varnost in ekonomsko neodvisnost.. Žal tudi Semulič nima več instrumenta, s katerim bi te zaščitil in delodajalec, tuj ali domač, lahko počne s teboj, kar hoče. Vse to c ciljem olajšav v gospodarstvu, da bodo lastniki proizvajalnih sredstev lažje preživeli recesijsko krizo.

Kaj vem, tole vprašanje je 20 let prepozno……..