Lepo pozdravljeni!

Delam v zelo mladem kolektivu.Dve leti nazaj se je skoraj zamenjala cela ekipa in od takrat se imamo super.Skupaj hodimo na piknike,izlete…Bili smo prava mala druzinica.
Res je,da so nekateri manj,nekateri bolj pridni.Vendar smo si vse tolerirali.Jaz spadam med zelo pridne.Vedno sem razmisljala v tej smeri,da vsak ne vidi vsega.Ce me je kaj motilo sem to sama popravila,saj to moti mene.Mogoce nekdo drug pred mano sploh tega ni videl.
No,zdaj pa problem.Ena sodelavka se je vrnila z bolniske po treh letih.Ona velja tudi za pridno.Ona pa,ko kaj dela zmeraj vpije zraven, ces kdo pa tega ni naredil.Sefica to seveda slisi in potem mi poslusamo,kako je ona delovna mi pa… Pa,saj tudi jaz delam,samo se ne derem zraven in ne tozarim.Na zivce mi gre,ker uspejo tisti,ki tozarijo in v rit lezejo.Eni,ki so pa tiho in delajo,mogoce se vec, pa so neopazni.
Trenutno je napeta atmosfera.Na zalost je pa sefica taka,da ne zna realno presoditi.Nadira nas pred strankami,ne zna resevati problemov…Dve leti smo drzali skupaj in nihce nam ni nic mogel.Sedaj pa ena nova oseba,ki bo unicila ekipo.

V naši knjigarni je tudi šefica, ki pred nami, strankami nadira svoje podrejene. Ves kraj jo ima za primitivno, skoraj pijanko, čeprav mislim, da slednje ni, le nihče se ne potegne zanjo, ker nima spoštovanja s strani strank.To pa se mi zdi največja kazen.

Tista, ki se dere, pač lobira, nabrala si je novih moči in misli, da bo rešila svet. Jo bo že minilo. Vsaj ostali držite skupaj in se dvignite na visok nivo.Malo poglej naokoli za novo službo.

Mogoče bi bilo smiselno uvesti redne tedenske sestanke skupine, na katerih bi v mirnem tonu razčistili težave, analizirali narejeno delo in pojasnjevali razloge za morebitne zaostanke , za vsakega posameznika.
Kričanje pred strankami in šefico je primitivno, stranke ne smejo dobiti občutka, da kaj ni v redu. Torej rešite to znotraj ekipe, dogovorite se, da dvigovanje glasu in dajanje ‘besed’ ni sprejemljivo za nikogar, tudi za šefico ne. Vse se lahko reši v kulturnem tonu. Naloge in zadolžitve morajo seveda biti izpeljane, to je jasno. Če se nekateri lenuhi ali nesposobneži ‘šlepajo’ na bolj pridne, to seveda ni OK, tega ne smeš zagovarjati, Vsak je odgovoren za svoje delo in ga je dolžan opraviti. Če ga ne, ga še najboljša ekipa ne sme ‘kriti’.
Če se imate super izven službe, še ne pomeni, da se v službi lahko kdo izmika obveznostim.

Draga Taja!

Res je, da so nekateri manj, nekateri bolj pridni. Vendar smo si vse tolerirali. Ob teh mislih se mi poraja vprašanje, kako imate v kolektivu razdeljene obveznosti in odgovornosti. Ali se jasno ve, kdo je za kaj odgovoren?

Če so obveznosti in s tem odgovornosti jasno porazdeljene, je najbolj prav, da se vsakdo drži svojih. Da za svoj del poskrbi, kolikor je v njegovi moči, da pa se ne vmešava v obveznosti in odgovornosti drugih. Naj za to skrbi tisti, ki je nadrejen. Pomembno je tudi, da znate razločevati zasebno in službeno življenje. Skupni izleti in pikniki so lahko prijetni, a to ne zmanjšuje odgovornosti v službi.

Če vam gre na živce, da uspejo tisti, ki tožarijo in se prilizujejo, imate več možnosti: lahko v sebi okrepite svoje čustveno ravnovesje, da vas njihovo vedenje ne bo več vznemirjalo. Razčistite pri sebi tudi, zakaj ste sami zelo pridni. S kakšnim namenom opravljate delo? Ali pričakujete, da bodo tudi drugi tako pridni in vestni? Kaj ni tako, da smo ljudje različni, nekateri bolj vestni, drugi pa površni, bolj nagnjeni k lenobi … Lahko druge sprejmete takšne kot so in se z njimi več ne obremenjujete ter pustite, da se sami soočajo s svojo odgovornostjo. Ni potrebno, da (p)opravljate delo namesto njih.

Razmislite, kaj vi lahko naredite, da izboljšate odnose in ozračje v kolektivu. Vsekakor bi se bili dobro pogovoriti, morda najprej s sodelavko, ki je prišla z bolniške, nato pa tudi s šefico. Lepa beseda lepo mesto najde.

Skušajte svoje nezadovoljstvo preobraziti v konstruktivno energijo, ki vam bo v pomoč pri razreševanju situacije. Sporočite svoji sodelavki, da se vam zdi neprimerno, da druge tožari. Šefici pa povejte, kakšna je situacija v resnici, da delate tudi drugi, le da niste tako glasni. Povejte ji tudi, da se vam zdi neprimerno, da vas nadira pred strankami, in razložite, da to negativno vpliva na ugled podjetja.

Tudi ideja z rednimi sestanki celotnega kolektiva je zelo dobra. Saj res, kako pa na vse skupaj gledajo preostali vaši sodelavci? Morda pa se najprej pogovorite z njimi in šele nato kot skupina sodelavcev z vašo sodelavko, ki se je vrnila z bolniške in s šefico.

Glede na njune odzive zopet razmišljajte naprej, kaj še lahko konstruktivnega naredite. Lahko boste ugotovili, da ničesar več oz. da za to nimate več moči. Tudi prav. V tem primeru vam še vedno ostane možnost, da sprejmete stvari, takšne kot so, ali če vas vse skupaj preveč moti, da zamenjate službo. Ampak imam vtis, da tako hudo zaenkrat ni.

Upam, da boste našli skupen jezik v dobrobit vseh!