Pišem na forum za odnose, saj se točno na to nanaša moja objava, čeprav se je zgodila pri ortodontski obravnavi.

Pridem na določen termin v ordinacijo – za “nevidni” zobni aparat.

Vstopim not, sestra na telefonu. Niti toliko niso bili, da ti dajo občutek, da bodo tistih pet/deset minut tam samo zate. Ona govori, glasno. Prvi pregled sicer promovirajo kot brezplačen, a obljubljajo pogovor in super sodelovanje.

Zobozdravnice ni v ordinaciji. Prihiti mlajša sestra (ne ona na telefonu) in mi kaže velike, res orjaške škatle s temi malimi vrečicami opornic, škatlico in ščetko, par stvari, mnogo manjših kot pa predimenzionirana škatla. Za vtis, ali kaj? Mi pove nekaj o tej vsebini in me vpraša, če me še kaj zanima. Seveda ME ZANIMA, saj zato sem prišla na pogovor, ampak ne s sestro, pač pa z zdravnico.

Gre in jo pokliče. Ker ni bilo logično, da ves pogovor poteka zgolj in samo z zdravnico/ortodontko. Če to sploh je.

Ona pride. Rahlo neurejena. Zamomlja nekaj, prepoznam srbohrvaščino. Pije kavo. Veliko šalico kave meša in srka glasno. Tudi potem, ko vstanem s stola.

No, še preden sedem, ji rečem, če ji lahko predstavim svoje težave, pričakovanja. Ona reče: “može”.

Može. Se pravi, v slovenski ordinaciji, kjer celo promovirajo slovensko poreklo izdelka, me oseba nagovori z brezbrižnim tonom in popolno nezainteresiranostjo z “može”. Aja, može, ker mogoče pa ne bi “moglo” ali kaj?

Preden se usedem na stol, pa mi reče “ajde”.

Ajde!!! Kaj je ona morda na kavi s kolegico, ta beseda, ki mi tudi sicer gre na živce, ker se je razpasla ko plevel, v ordinacijo pa sploh ne sodi, sploh pa ne zato, ker je to tuj jezik … Ajde … zanikrna beseda, s katero me nažene na tisti stol. Češ, potem pa poglejmo.

Od kod ta nonšalanca, da se ti gostujoči ortodonti ne potrudijo v slovenskih ordinacijah govoriti slovensko? Zakaj? Ker tega nihče ne kontrolira. Ker vse gre skozi. Kje so slovenski ortodonti?

Ob dejstvu, da tem ljudem prineseš kar precejšen kupček denarja in si pripravljen na sodelovanje, se njim fučka, ker imajo dovolj dela, in hladen tuš zaradi jezika in primitivnega izbora besedišča me je katapultiral daleč ven iz te ordinacije.

Naj poskrbijo za “smile” koga drugega.

Aja, povedala mi je, da se pri meni tako ali tako ne da kaj dosti narediti. Aja. Aha.

Pa še to –

če je proces takšen, da se naredi slika/scan itd mojih zob, kar računalnik obdela in poda idealno linijo zob, na podlagi tega pa mašina potem izvrže te opornice, zakaj sploh potrebujemo ortodonta, če niti minimalno ne sodeluje pri premikih, načrtih in INDIVIDUALNEM PRISTOPU. Potemtakem se lahko grem slikat na železniško postajo na instant, vržem slike v računalnik in jih pošljem sosednji firmi, ki ima 3D printer.

P.S. Vse, kar je tukaj bilo nevidno, je znanje slovenščine in spoštljiv odnos do pacienta. Vidno pa vse tisto, kar ne bi smelo biti. Kot gnili zobje.

“Sramota”.