Slovenski mufti Osman Djogić in džamija
Zakaj bi pa moral govoriti slovensko? Sploh je pa bolje da ne, ker ga verjetno ne zna prav dobro in bi se spet našel kdo in ga kritiziral, naj raje govori v svojem jeziku itd. itd.
Slovenci tako radi kritiziramo naše predstavnike (politike, novinarje in druge), ki v tujini govorijo polomljeno npr. hrvaščino in hočemo, da govorijo slovensko, po drugi strani pa od nekaterih tujcev pričakujemo, da v Sloveniji govorijo slovensko. Mufti recimo, kaj pa ostale tuje “reprezentativne” osebnosti?
Neka čudna dvojna merila, ne?
O.K. Mufti in vse to, ampak zadnjič sem bila na muslimanskem pogrebu, kjer so nam (ženskam) “dovolili biti zraven, ker se zavedajo, da so v drugi državi in da so tudi pripadniki drugih ver”, ampak …kaj takega… totalno ponižanje za ženske. Groza! Če njihova vera to uči… In ko slišim, da so tipu (hođi – ali nekaj takega) morali dati 90.000,00 sit da se je sploh prikazal na pogrebu in da morajo plačevati do konca življenja po 10.000,00 sit mesečno… mislim, no comment. Vem, da našim (katoliškim) župnikom nič ne plačaš (vsaj obvezno ne). Pa od katoliške cerkve tud’ še nobene položnice nisem dobila (in je tudi ne bi plačala), ženska, ki je pokopala moža pa mi je rekla, da jo oni morajo plačat, čeprav tudi sama oz. njen pok. mož nikoli ni molil po muslimansko, nikoli ni obiskoval teh verskih obredov. Še pogreb so ji kar drugi zrihtali, sama ni nič sodelovala (ni odločala). Ajd’ čau! Pa sploh za krsto svojega moža ni smela… da crkneš. Kako muslimanke to zdržijo?
Sedaj sem se spomnila, ko mi je moja mama pravila kako je bila na muslimanskem pogrebu. Umrl ji je sodelavec. Tam je bil Hodža in so lahko naprej stopili samo moški, ženske so morale biti posebej v ozadju, in še na koncu je rekel Hodža kdor ni muslimanske vere naj se oddalji. Haloooo!
Živa resnica, nič izmišljeno. Moja mama se je tako užalila, da je rekla, da na takšne pogrebe sploh ne gre več.
Nimam nič proti muslimanom, saj so oni tudi ljudje kot mi, iz krvi in mesa. Naj imajo svojo Džamijo zakaj pa ne, saj jo ne bomo nosili na glavi.
Hotela sem samo povedati kako je bilo na enem izmed muslimanskimi pogrebi, ki je ravno omenila pogreb ena moja predhodnica.
P.S. Kako govori Mufti mi je pa vseeno pa, če govori Kitajščino to je njegov problem ne naš.
Lep večer vsem in mirno kri
Doroteja
Prosim, ne očitaj mi kakršnih koli dvojnih meril, dokler se do drugih reprezentativnih osebnosti nisem izrekel. Poreklo človeka zame ni niti najmanj pomembno. Vendar če nekdo živi tu dlje časa, zastopa neko širšo skupnost (on je kot mufti predstavnik muslimanov, ki so lahko najrazličnejših nacionalnosti, tudi slovenske, in ne bošnjaški diplomat v Sloveniji), je prav da se vsaj pri javnih nastopih, kjer je ciljna publika večinoma slovensko govoreča (TV, radio) poskusi izražati po slovensko. V kakem jeziku bo govoril doma, s svojo družino, svojimi verniki, to pa ni več moja stvar in se v to ne bom vtikal. Bivši direktor Revoza se je tako naučil zelo lepo slovensko, in v javnih nastopih tudi govori. Tudi mnogi drugi tujci, ki živijo tu dlje časa to delajo. In kot je meni znano on tu ni od včeraj. Kakor imam v spominu ima tudi slovenski potni list, torej tudi državljanstvo. A ni za pridobitev državljanstva potrebno znanje slovenskega jezika? Neznanje potem ni izgovor.
In da me ne bo kdo obtoževal nacionalizma ali česarkoli. Večinoma sem zelo strpen do tujcev, kot sem rekel, tudi džamijo jim privoščim, ne moti me v katerem jeziku se nekdo pogovarja na avtobusu, na ulici ali doma. Ampak, če se človek, slovenski državljan, preko medijev obrne name, pravzaprav v želji, da bi ga podprli pri njegovih prizadevanjih, do verskega objekta, ki mu pripada nenazadnje po ustavi, mislim, da imam pravico pričakovati, da se bo name obrnil v slovenskem jeziku. Zahtevam preveč?
Joj, joj, joj, kaksno neznanje iz poznavanja svetovnih verstev! Res, dobro, da Gaber vztraja na tistem svojem neobveznem predmetu, sicer bo v bodocnosti se marsikaj med nami povsem nerazumljivo, predvsem, ko enkrat zares zazivi se kulturna vsebina bodocega muslimanskega centra!
Vedi, da so “nasi Bošnjaki” najbolj toleratna in najbolj sekularna skupina muslimanov! Z njimi se lahko primerja le Jordanija, kjer je na oblasti mladi in napredni kralj Abdullah. Posebej je to očitno po zadnji vojni, ko v Bosni hodijo vsaj na podezelju zenske nekaj deset metrov pred svojimi mozmi (prej je bilo obratno) .. Na spremembo obicaja so menda najbolj vplivala srbska minska polja! Prostovoljni prispevki, ki jih omenjas so pac potrebni, da nasim muslimanom, ne bi kdo pozneje ocital, da so džamijo zgradili le s sredstvi arabskih donatorjev, kar sicer ze sedaj pocne nasa opozicija! Sicer pa so tudi prej placevali prostovalni davek za financiranje osvoboditve svoje domovine, ce so bili vojni obvezniki armije BIH, pa se ni nihce javno zgrazal nad tem…
Ko ze omenjas nase navadne katoliške župnike, ti moram povedat, da ni res, da nič ne plačaš (vsaj obvezno ne) za cerkveni pokop! Pri nas je tarifa, ki je manjsa od cetrtine vsote, ki jo omenjas kot muftinin zahtevek, dolocena v skofijskem ceniku. Ker se pri pogrebnih masah na vasi skoraj vedno nabere pri darovanju vec kot 20 000 sit, so vsi nasi cerkveni pogrebi res brezplacni! Tudi ce ni dosezena uradna tarifa se to kompenzira s pogrebi, kjer se nabere vec!
Resda, se v Kuranu nikjer ne omenja pravica uboja ženske zaradi časti družine, vendar je ta postal že skoraj povsod v Evropi običaj, ki ga po svoje tolerirajo vse zahodne demokracije! Vsaj praviloma so za muslimane žene last in posest njihovih očetov in možev in to ne glede na etnično, razredno pripadnost, status in izobrazbo! Ljudje, ki emigrirajo, pac s seboj poleg kovckov prinesejo še svojo tradicijo in obicaje in vrednostni sestav svoje kulture! Ce te o tem se zanima kaj vec kar vprasaj! In nikar se ne cudi nad Osmanom, da ne zna govoriti slovenščine, saj je tu le dve leti. Včeraj je bil na POP-u prikazan clovek, ki že od 1945 leta živi v okolici Kopra, pa ne zna niti ene slovenske besede!
S pridobitvijo slovenskega državljanstva so tako ali tako vsi čudežno pozabili govoriti še tisto malo slovenščine kar so prej znali. In njihovi otroci, tukaj rojeni, tudi ne znajo. Žalostno je pa to, da tudi naši otroci vedno bolj uporabjajo njihovo govorico, njihov naglas.
Sicer jim pa to sami omogočamo. Ali kdo upa na glas reči nekomu, ki se obrne na njega v srbohrvaščini, da ga ne razume? Recimo v trgovini, v bolnici, zdravstvenem domu….? Takoj bo proglašen za rasno nestrpnega, pa še komedije zna imeti v službi.