Slovenci v tujini

Tejka,

nasel sem mesto v zahodni Nemciji, kjer ni tako hudo. Saarbrücken (Saarland) je 3 km od francoske meje, tja se lahko zapeljes s S-Bahnom. Ko gres cez dan cez mesto, ne slisis samo stalno nemscino, pac pa tudi francoscino. Je cutiti vpliv Francije. Punce so bolj lustne, na faksu je folk odprt 🙂

Pravis, da komaj cakas postene fante, ki se te bojo upali vsaj nagovorit :)) Jaz nekaj podobnega opazam pri Nemkah; da se ni potrebno pretirano truditi za njihovo pozornost, saj je nekako niso navajene :))

TiNKO

odgovor na temo, ki jo je postavil v začetku tega topica TiNKO:
Tudi sam sem delal nekaj časa v tujini, natančneje v Veliki Britaniji. Ideja o portalu, ki bi bil namenjen vsem ki živijo in delajo v tujini, se mi zdi fenomenalna.

Trenutno imam v načrtovanju portal Delo v Veliki Britaniji, ki bo namenjen mladim, ki si želijo iti za kratek čas na delo v Veliko Britanijo, z namenom, da se izpopolnijo v angleškem jeziku. Ker so stroški oglaševanja precenjšni bo dostop do portala mogoč le članom, ki bodo plačali članirino, ki pa bo v primerjavi s cenami agencij, ki posredujejo dela v VB precej zanemarljiva.

Pripravljen pa sem brezplačno sodelovati pri gradnji portala, ki ga je omenil TiNKO, torej portala namenjenega vsem Slovencem v tujini. Pripravljen sem tudi narediti spletno stran, kupiti spletno domeno in postaviti spletno stran na server, katerega gostovanje že tako plačujem. Na portalu bi lahko prispeval tudi nekaj člankov v zvezi z delom v Veliki Britaniji. Če se bi dogovorili, pa bi lahko v zameno za oglaševanje prispeval tudi nekaj sredstev namenjenih iskanju novih organizacij in članov, ki so v tujini. Torej pripravljen sem narediti ogromno, toda le, če pristopi resneje k temu še kdo drug.

Javite se prosim vsi interisanti, vsi pobudniki novih idej, da vidim koliko je stvar aktualna in bom videl kaj se da narediti.

Lep pozdrav
Ernest Golob

Ernest,

sedaj ko sem prebral tvoj post, sem pa res pomislil, da je kaj takega dejansko izvedjivo. Ker sem ekonomist, bom se malce pogledal s tega vidika. Vse se da narediti z veliko dobre volje, ampak ce se pridobijo neka financna sredstva, se mi zdi se toliko bolje.

Sicer za zacetek malo pofilozofirajmo, predlagajmo, premislimo in opozorimo…

Res bi se na tak nacin dalo pridobiti mnogo raznih informacij, ki bi bile na enem mestu. Ze kot student bi imel potem malce vecji pregled, kaksne so sploh tvoje dejanske moznosti v prihodnosti…

Saj nekaj stvari obstaja na slovenskem spletu, vendar nobene, ki bi vse to skupaj povezovala. Plus forum in podobno.

Hmm… recimo kar nekaj Erasmus studentov gre vsako leto na izmenjave. Pa praksa preko programa Leonardo. Saj ne vem, koliko mladih to ve. Recimo slovenski studentje oddajajo vsakic porocila po koncani izmenjavi… to bi bilo lahko vse na enem mestu… da se ne bi dogajali, da bi nekateri izgubljali cas na neprimernih fakultetah (ok imas na EF strani porocila, ampak a tam kdo napise, da je beden faks ali pa otrocje lahek… bi pa zapisal kaj podobnega na forumu)… milsim, da bi se tudi lazje odlocali za fakse v tujini, ce ves, da si konec koncev lahko zberes skoraj katerega koli, le pogodbo morata podpisati fakulteti… se anganziras, in to se naredi hitro…

Jaz nisem nikoli pomislil, da obstaja moznost, da recimo lahko naredis doma 2 leti (ce gledam Nemcijo, drugje ne vem kako je; sicer imam pa ocene ta trenutek v preverbi, se cakam, ampak bi moglo stimat), potem pa ostali dve, pa imas na koncu nemsko diplomo, drugacna znanja in izkusnje, ter zanimive prijatelje (to se se ta sistem, ko imajo Vordiplom 4 semestre, pa Hauptstudium 4 semestre)…

Pa glede dela, kako kaj in kje izgleda. Kaj rabis, kje isces.
Saj ni vse bavbav. Sam moras imet res voljo, da vse to najdes.

Mi bi pa lahko mel vse na enem mestu…

TiNKO 🙂

Lep pozdrav Tinko!

Vidim da si kar redno na netu in pridno odgovarjas na vprasanja!

Pod prvo moram tudi jaz dodati, da bi bilo res super, da bi kako stran namenili samo slovencem v tujini! Jaz ko sem prvic začela s to “tujino” sem bila se kar nekako neobveščena o vsem in sem se morala kar sama vse znajdit! Tega bo vedno več, izmenjave, prakse, torej za vse slovencke, ki so neizkuseni in zeljni informacij! Res super vas podpiram!

Tinko, zate pa takole. Kot je očitno si v Nemciji na studiju. Tudi meni je zelo zal, da nisem prej vedela, da lehko ta nas ef opravi ze vsak bizgec in da se mesta med prvimi 500. univerzami ne zaseda! Res cela drama! Ce hoces saj malo iztopati moras vsaj v tujino it! Pa kako je to danes z sluzbami…pa saj to je noro! Res mores biti super, obvadati jezike da sploh kaj dobis! Pa saj je faks ravno tako kot včasih srednja sola!
Ce bi prej vedela, bi ze prej odsla v nemcijo na studij!
No ja sreca je saj to, da sem bila 1 leto preko Erazmusa in sedaj pol leta prek Leonarda!
Lotevem se diplome in upam da bo to cim prej zamano!
Vpranje zate pa je predvsem to, ker imas vendno pametne odgovore za vse forume, me zanima ce mogoce kaj ves, kako je kaj z magisterijam tle v nemciji! Kaki so kaj pogoji in tako dalje!
Pa saj ves…. nas ekonomistov je ze morje…tako da se moramo malo bolj protruditi da se bo kaj z nas!!

No fajn bod..pa se se kaj slismo!

Samo da te ne bo kdo prehitel z idejo in kaksnim brezplacnim portalom…. 🙂

Saj je vseeno, kdo to naredi, vazno je le, da sluzi namenu.
To pa itak ne bo funkcioniralo drugace kot pa brezplacno 🙂

Jaz delam referat na tem če bi mi lahko kdo povedal kako se kaj počutite kako odpravljate težnjo po domu ????????????

Veliko se omenja razocaranje nekaterih ko se vracajo domov v slovenijo, na dopuste ces da se nimajo doma kaj pogovarjat itd. Po moje je bolj res da so bivsi prijatelji in znanci navelicani poslusat lastno hvalo. Tisti ki se zaklinjajo,po parih mesecih v tujini, da jim je tako u redu v tujini da se nikdar ne vrnejo nazaj, ker njihov dom je sedaj tam govorijo totalno nesmiselnost. Naj se imajo se tako uredu, naj cvekajo karkoli,eden to drugi drugace, naj potujejo vse drzave sveta naj se res nigdar ne vrnejo nazaj, toda vsi vsi imajo nekaj kar ne morejo spremeniti,nekaj kar jih vlece tja, v rojstni kraj.
lp brit

http://www.slovenija-danes.slovenci.si/

mogoče malo pomaga ta stran! manjka še kakšen forum, da se malo pogovarjamo.

sončen pozdrav

Brit, imas prav, jaz na case zelo pogresam Slovenijo, ampak tu v tujini imam sedaj verjetno vec, kot bi si lahko kdajkoli ustvarila v Sloveniji.

No ja vsaj en pameten odgovor, merci beaucoup, .
Au revoir ma amie

Morda kakšen slovenec živi na jamajki?? ali na kakšnem drugem karibskem otoku??

Pozdravljeni!

Za tiste ki resno razmišljate o selitvi v Avstralijo ali drugo angleško govorečo državo dobro veste koliko je pomembno, da jezik obvladate. Brez jezika bo zelo težko.

Sem native speakerja angleščine, prihajam iz Avstralije in živim v Sloveniji že 16 let. Učim angleščino na zelo enostaven in učinkovit način.

Za več informacije sem vam na voljo.

Lep pozdrav,

[email protected]

Hej tujina vabi
Tam je tako. Veliko vec jim ne uspe v tujini toda o njih ne slisis ker se nimajo s cim bahat se pa zato od tistih par ki jim uspe slisi toliko vec. Ja ali vam to da smisla

Zame to ni bilo razočaranje, temveč že davno znano dejstvo – to, da slovenski 25 letnik živi, kot najstnik in se obnaša ter razmišlja, kakor srednješolec. Z njim se odrasla oseba nima kaj pogovarjati. Zaradi tega sem jaz osebno, z leti in z odraščanjem, v Sloveniji postajala vse bolj nezadovoljna in nesrečna, saj sem spoznavala, da slovensko okolje ni zame, je preveč omejeno, majhno in ozkogledo. Moje želje po spoznavanju narave in družbe v vsej njeni kompleksnosti, presegajo to, kar mi lahko Slovenija ponudi.

Slovenija je namreč nazadnjaška in nerazvita država v vseh pogledih (do tega spoznanja prihajam vsakodnevno, odkar živim v tujini) – niti ne deluje kot pravna in socialna država tako, da bi mi omogočala optimalen osebnostni in eksistencialni razvoj ter kakovostno, človeka dostojno življenje; niti mi ne odgovarja slovenska mentaliteta ter njeno konstantno nezadovoljstvo in njena kronična apatičnost do vsega. Samo do MOJEGA ne!

Mene je v tujino (Francijo) vodila ljubezen in živim svojo pravljico.
Tako kot nekdo trdi, da ima svojo pravljico v Sloveniji. Naj bo zadovoljen in srečen – ker, kot pravi, so njemu zeleni hribi in deroče reke tako lepe, da on ne bi mogel it v drugo državo živet. In da ne razume, zakaj nekdo želi v tujino.

Za vse tiste, ki ne razumete: Ljudje imamo različne želje in pričakovanja od življenja in tudi od samega sebe. Nekdo se zadovolji z lepimi hribi in zeleno pokrajini; spet drugi si želimo spoznavanja drugih lepot. Tudi grdot. Nič hudega, če kdaj naletim na kaj slabega in grdega v grdi tujini. Vse to me uči.
Je pa zelo odvisno, kam v tujino greš.
Lahko greš v nerazvito J Ameriko ali Aziji pa prideš nazaj v Sloveniji in rečeš, kako je Slovenija lepa.

Lahko pa greš v (socialno, ekonomsko in tudi mentalno) razvite države Evrope in se skoraj verjetno nikdar več ne vrneš v Slovenijo. Ker spoznaš, da se njena lepota pri hribčkih in dolinah konča, saj slovenija kot država nima nobene globine ali trdnosti, ki bi temeljila na nekih trdnih načelih in vrednotah…

Pač, kakor komu paše.

Zame je namreč Francija vse to, kar Slovenija ni. Je vse to, kar sem pogrešala in sedaj našla v tej deželi. Pred svojimi (slovenskimi) prijatelji se ne baham, ampak le delim z njimi svoje izkušnje, živlenje. Malo jih je, s katerimi se lahko o tem iskreno in konstruktivno pogovarjam.

Pa to, da se z njimi ne morem pogovarjati, ni neka nova stvar.
Še preden sem odšla iz republike Banane, se s svojimi vrstniki nisem mogla veliko “pametnega” pogovarjati, kaj bolj resnega, globljega, saj povprečni 30 letnik v Sloveniji misli, da je vse težko, da je življenje kruto, ker si mora nekaj izborit, ker je treba delat, ker je treba hodit v službo, se učit, skratka, se soočat z življenjem. In njemu se zato ni o tem za menit, to so njemu preveč resne in stresne teme/situacije. Njega to ne zanima. On samo hoče imeti najmanj 1000 evrov plače, svoje stanovanje, avto ipd. Ker to so pač največje želje povprečenag slovenca. To so vrednote povprečnega mladega človeka – fajn se met, nič delat. če pa je treba kaj delat, pa je že kruto življenje.
Povprečni slovenski mlad a odrasel človek misli, da mu mora starš avto kupit, bajto zapustit in še ko vse to ima, reče, da nič nima. Če tega nima, se že ima za najbolj ubogega in misli, da je njgeovo življenje kruto in težko… Ker pač starši nimajo za Golfa, ampak zgolj za Renaulta…

Na zahodu tega ni.
V Franciji so mladi ljudje veliko bolj skromni, odgovorni, samostojni in samozavestni. Živijo neodvisno od staršev, vsi imajo neke vizije, cilje in perspektive, se zanimajo za aktualnosti v njihovem okolju, so politično kultivirani, ne vozijo avtomobilov za 10.000 evrov in ne delijo si praga z bodočo taščo. V Franciji so mlademu človeku najožji njegovi prijatelji, znanci, veliko manj so vezani na starše. Njihovi krogi so širši in bolj odprti.

Manj je grupiranja, kakor v Sloveniji, kjer se ljudje radi omejujejo v “mi smo ful in too kul for you”.
Za slovenijo je zelo značilno, da se ljudje družijo v manjših skupinah oz. subkulturah, recimo zgolj metalci med seboj ali pa zgolj skejterji, ali zgolj šminkerji. In bog ne daj, da bi kak Raprček hašišar podelil joint s kakšnim geek fizikom v preozkih hlačah. Prej bi ga namlatil, ker ni dovolj cool.

V Franciji so mladi in ljude nasplošno veliko bolj odprti in dovzetni do raznolikosti, jih sprejemajo, se z njimi spoznavajo in si obzorja širijo.

To, da je Francija, pravno gledano, socialna država svobode, bratstva in enakosti in zato zelo prijazna pos
amezniku, pa mi ni treba posebej poudarjat.

Zadnje čase veliko berem forume, kjer pišete ljudje iz tujine. Z večino vas se poistovetim, ko vas berem. Veliko mi pomeni, ko spoznavam, da nisem edina, ki ima taka doživljanja; da nisem edina, ki spoznava resnice in dejstva o Sloveniji skozi spoznavanje življenja na tujem.
Resnice, ki pa jih slovenci ne radi slišijo.
In dokler se slovenci ne bodo soočili s pogledom v ogledalo, bodo ostajali na nivoju, na katerem so. Vsi vemo, kakšna je situcija v Sloveniji. Ta je odraz ljudi in njihove politike. 😉

Jaz osebno se nikoli nisem videla živeti v Sloveniji do konc življenja in sem zelo srečna, da mi je življenje nalagalo izzive, ki so me vodili na tuje in pripravljena sem se soočat z vsemi preizkušnjami, ki mi jih bo naložilo življenje tukaj. To me jača, me bogati, tako duhovno in mentalno rastem, se razvijam in to je tisto, za kaj se nikoli več ne bi nogla vrniti v Slovenijo – saj tam ni možnosti in priložnosti spoznavati življenje v tako širokih in raznolikih dimenzijah, kakor tukaj.

To, da je kdaj težko, da se je treba kdaj potrudit, potrpet, se meni zdi sestavni del življenja. Življenje je ena sama borba, kjerkoli si. Na tujem, predvsem v razvitih zahodnih državah, je ta borba ljudem izziv, saj imajo dobre ekonomske in socialne pogoje za bojevati se za boljše, lepše življenje.

Ljudje v nerazvitih državah so kar se tega tiče omejeni, sistem jim ne nudi dobrih pogojev za lastni razvoj, zato doživljajo življenje veliko bolj stresno in težko.

All in all, če kdo čuti podobno, kakor jaz, naj mi piše. Zelo rada bi podelila izkušnje, tako dobre kot slabe.

A iz tiste spletne strani, o kateri govorite na začetku se je razvilo kaj?

Lp

@Cloodette sam uporabljam načelo: “adapt as the world react,” ne glede na to kje si. Načeloma se pa strinjam, Slovenija je zaplankana dežela, ne glede na to da imam magisterij, znam 3 jezike, in bi jih lahko ob dobrem delodajalcu izpopolnil do nivoja fluent, bi moral v Sloveniji moledovati za službo + tega mi država kot mati tereza že ob začetka pohrusta 50% od plače. Meni, in ostalim podobnim, ki imajo določeno izobrazbo in znanje preostanejo samo kufri in odhod v tujino. Vsem ostalim, ki pa boste živeli in delali v Sloveniji pa veliko sreče.

Poskusiti ni greh, na koncu ti še vedno preostane beračenje v Sloveniji, zaradi par tisoč €, ki jih lahko izgubiš ob odhodu pa ne boš nič več/manj vreden.

Cloodette, super napisano in se strinjam cisto z vsem napisanim! Tujina ni enako tujini- kot si rekla, v veliko drzavah se ne vidim in ne bi mogla zivet, v Avstraliji pa sem nasla svojo sreco in zivim svoje sanje. A spet tipicno slovensko mi taki Brit in podobni hocejo dopovedat,da bi mi v sloveniji boljse slo, da sem v avstraliji tujka in da se bom itak vrnila…
Vse kar zeliva medve z vami delit pa je le to, da si lahko srecen v tujini, da ti lahko uspe in se cisto vzivis v novo kulturo in predvsem, da ce nisi srecen s svojim zivljenjem, naredi nekaj zato, ne pa samo jamrat!

@Nejkaozz kje v Avstraliji pa si in kaj delaš če ni skrivnost? Slovenija je super…Za tiste, ki imajo denar:)

aja še to medtem ko se nekateri jebe.. da dobimo delovna dovoljenja v tujini, jih naša Slovenija izdaja prostitutkam iz Dominikanske Republike. Podn res podn, če bo, bo samo slabše.

Zame to ni bilo razočaranje, temveč že davno znano dejstvo – to, da slovenski 25 letnik živi, kot najstnik in se obnaša ter razmišlja, kakor srednješolec. Z njim se odrasla oseba nima kaj pogovarjati. Zaradi tega sem jaz osebno, z leti in z odraščanjem, v Sloveniji postajala vse bolj nezadovoljna in nesrečna, saj sem spoznavala, da slovensko okolje ni zame, je preveč omejeno, majhno in ozkogledo. Moje želje po spoznavanju narave in družbe v vsej njeni kompleksnosti, presegajo to, kar mi lahko Slovenija ponudi.

Slovenija je namreč nazadnjaška in nerazvita država v vseh pogledih (do tega spoznanja prihajam vsakodnevno, odkar živim v tujini) – niti ne deluje kot pravna in socialna država tako, da bi mi omogočala optimalen osebnostni in eksistencialni razvoj ter kakovostno, človeka dostojno življenje; niti mi ne odgovarja slovenska mentaliteta ter njeno konstantno nezadovoljstvo in njena kronična apatičnost do vsega. Samo do MOJEGA ne!

Mene je v tujino (Francijo) vodila ljubezen in živim svojo pravljico.
Tako kot nekdo trdi, da ima svojo pravljico v Sloveniji. Naj bo zadovoljen in srečen – ker, kot pravi, so njemu zeleni hribi in deroče reke tako lepe, da on ne bi mogel it v drugo državo živet. In da ne razume, zakaj nekdo želi v tujino.

Za vse tiste, ki ne razumete: Ljudje imamo različne želje in pričakovanja od življenja in tudi od samega sebe. Nekdo se zadovolji z lepimi hribi in zeleno pokrajini; spet drugi si želimo spoznavanja drugih lepot. Tudi grdot. Nič hudega, če kdaj naletim na kaj slabega in grdega v grdi tujini. Vse to me uči.
Je pa zelo odvisno, kam v tujino greš.
Lahko greš v nerazvito J Ameriko ali Aziji pa prideš nazaj v Sloveniji in rečeš, kako je Slovenija lepa.

Lahko pa greš v (socialno, ekonomsko in tudi mentalno) razvite države Evrope in se skoraj verjetno nikdar več ne vrneš v Slovenijo. Ker spoznaš, da se njena lepota pri hribčkih in dolinah konča, saj slovenija kot država nima nobene globine ali trdnosti, ki bi temeljila na nekih trdnih načelih in vrednotah…

Pač, kakor komu paše.

Zame je namreč Francija vse to, kar Slovenija ni. Je vse to, kar sem pogrešala in sedaj našla v tej deželi. Pred svojimi (slovenskimi) prijatelji se ne baham, ampak le delim z njimi svoje izkušnje, živlenje. Malo jih je, s katerimi se lahko o tem iskreno in konstruktivno pogovarjam.

Pa to, da se z njimi ne morem pogovarjati, ni neka nova stvar.
Še preden sem odšla iz republike Banane, se s svojimi vrstniki nisem mogla veliko “pametnega” pogovarjati, kaj bolj resnega, globljega, saj povprečni 30 letnik v Sloveniji misli, da je vse težko, da je življenje kruto, ker si mora nekaj izborit, ker je treba delat, ker je treba hodit v službo, se učit, skratka, se soočat z življenjem. In njemu se zato ni o tem za menit, to so njemu preveč resne in stresne teme/situacije. Njega to ne zanima. On samo hoče imeti najmanj 1000 evrov plače, svoje stanovanje, avto ipd. Ker to so pač največje želje povprečenag slovenca. To so vrednote povprečnega mladega človeka – fajn se met, nič delat. če pa je treba kaj delat, pa je že kruto življenje.
Povprečni slovenski mlad a odrasel človek misli, da mu mora starš avto kupit, bajto zapustit in še ko vse to ima, reče, da nič nima. Če tega nima, se že ima za najbolj ubogega in misli, da je njgeovo življenje kruto in težko… Ker pač starši nimajo za Golfa, ampak zgolj za Renaulta…

Na zahodu tega ni.
V Franciji so mladi ljudje veliko bolj skromni, odgovorni, samostojni in samozavestni. Živijo neodvisno od staršev, vsi imajo neke vizije, cilje in perspektive, se zanimajo za aktualnosti v njihovem okolju, so politično kultivirani, ne vozijo avtomobilov za 10.000 evrov in ne delijo si praga z bodočo taščo. V Franciji so mlademu človeku najožji njegovi prijatelji, znanci, veliko manj so vezani na starše. Njihovi krogi so širši in bolj odprti.

Manj je grupiranja, kakor v Sloveniji, kjer se ljudje radi omejujejo v “mi smo ful in too kul for you”.
Za slovenijo je zelo značilno, da se ljudje družijo v manjših skupinah oz. subkulturah, recimo zgolj metalci med seboj ali pa zgolj skejterji, ali zgolj šminkerji. In bog ne daj, da bi kak Raprček hašišar podelil joint s kakšnim geek fizikom v preozkih hlačah. Prej bi ga namlatil, ker ni dovolj cool.

V Franciji so mladi in ljude nasplošno veliko bolj odprti in dovzetni do raznolikosti, jih sprejemajo, se z njimi spoznavajo in si obzorja širijo.

To, da je Francija, pravno gledano, socialna država svobode, bratstva in enakosti in zato zelo prijazna pos
amezniku, pa mi ni treba posebej poudarjat.

Zadnje čase veliko berem forume, kjer pišete ljudje iz tujine. Z večino vas se poistovetim, ko vas berem. Veliko mi pomeni, ko spoznavam, da nisem edina, ki ima taka doživljanja; da nisem edina, ki spoznava resnice in dejstva o Sloveniji skozi spoznavanje življenja na tujem.
Resnice, ki pa jih slovenci ne radi slišijo.
In dokler se slovenci ne bodo soočili s pogledom v ogledalo, bodo ostajali na nivoju, na katerem so. Vsi vemo, kakšna je situcija v Sloveniji. Ta je odraz ljudi in njihove politike. 😉

Jaz osebno se nikoli nisem videla živeti v Sloveniji do konc življenja in sem zelo srečna, da mi je življenje nalagalo izzive, ki so me vodili na tuje in pripravljena sem se soočat z vsemi preizkušnjami, ki mi jih bo naložilo življenje tukaj. To me jača, me bogati, tako duhovno in mentalno rastem, se razvijam in to je tisto, za kaj se nikoli več ne bi nogla vrniti v Slovenijo – saj tam ni možnosti in priložnosti spoznavati življenje v tako širokih in raznolikih dimenzijah, kakor tukaj.

To, da je kdaj težko, da se je treba kdaj potrudit, potrpet, se meni zdi sestavni del življenja. Življenje je ena sama borba, kjerkoli si. Na tujem, predvsem v razvitih zahodnih državah, je ta borba ljudem izziv, saj imajo dobre ekonomske in socialne pogoje za bojevati se za boljše, lepše življenje.

Ljudje v nerazvitih državah so kar se tega tiče omejeni, sistem jim ne nudi dobrih pogojev za lastni razvoj, zato doživljajo življenje veliko bolj stresno in težko.

All in all, če kdo čuti podobno, kakor jaz, naj mi piše. Zelo rada bi podelila izkušnje, tako dobre kot slabe.

A iz tiste spletne strani, o kateri govorite na začetku se je razvilo kaj?

Lp[/quote]

Jup se strinjam in enako opazam tudi sam. 🙂