slišeči gluhemu
Že dolgo nazaj sem se učila znakovnega jezika z namenom postati tolmač. Medtem so minila leta in moje znanje je močno okrnelo. Vendar sem si tega od nekdaj želela, zato se zdaj obračam na vas, gluhe.
Če potrebujete pomoč pri varstvu, gospodinjstvu, morda pomoč pri pisanju, pomoč pri računalniškemu opismenjevanju (internet, word, excel… lahko tudi kakšna bolj zapleten program), pomoč pri zajemanju osnovnošolskega znanja morda celo tolmačenju (nekaj znanja mi je kljub temu še vedno stalo 🙂 ) in ste me v zameno pripravljeni učiti in naučiti vašega krasnega jezika, bom zelo vesela.
Kontaktirate me lahko na mail: [email protected]
Lepo pozravljeni in vse dobro vam želim 🙂
Pozdravljeni še enkrat 🙂
V tem času nisem dobila nobene pošte od katerega gluhega, ki bi si želel takega sodelovanja…
Pa sem razmišljala…morda…
Večina ljudi nas je navajenih, da vzamemo samo tisto, kar dobimo (direkt v roke, medtem ko že razmišljamo, da s tem nimamo kaj početi). Kaj pa ko se moramo sami odločiti, kaj bi radi “vzeli”? Ko imamo možnost, da se odločimo sami – bomo ali ne bomo? Želimo kaj spremeniti ali samo sanjamo o tem, da bi kaj spremenili. Delamo na tem, da kaj spremenimo ali samo razmišljamo, da bi bilo dobro kaj spremeniti?
Večino je strah sprememb. Vsaj mene vem, da je. 🙂 Predvsem ko ne vem, kaj točno lahko pričakujem. Pa vendar sem se odločila, da pišem na ta forum (res nisem pričakovala takega odziva, priznam 😀 ). Da poskusim nekaj drugačnega – brez vavčarev, brez denarja – na staromoden preprost način: daj/dam.
in zdaj….prisluhnimo tišini 🙂
lp
meta