Z možem sva poročena šele 2 leti, imava 15 mesečnega čudovitega otroka, vendar je najin zakon v taki slepi ulici, da res ne vem več kako naprej. Mož se resnično vede neodgovorno in nezrelo, saj se je najin odnos zelo poslabšal odkar sem zanosila, in od rojstva otroka naprej se samo še poslabšuje. Že večkrat me je tako psihično, kakor tudi fizično prizadel in po večkratnem poskusu pogovora in jasno neuspešnem poskušanju reševanja problema izključno iz moje strani ( je zelo zaprt človek in bolj kot sem želela in prosila za pogovor o problemu, bolj se je zapiral, kazal nezanimanje, apatijo ). Ker se na moje besede ni želel ustrezno odzivati, sem mu predlagala tudi obisk pri strokovnjaku in povdarila, da v razmerah kakršne so sedaj ne morem več živeti, pa je dejal, da ne bo nobenega plačeval, zato da bi se delal pametnega in da naj se grem jaz zdravit. Počasi sem nehala gojiti čustva ljubezni do njega, saj me le tako ne bo mogel več tako prizadeti. Žal mi je za polomijo, ki jo imam v družini, počutim se, kakor da bi se mi ves svet podrl. Nimam nobene moči, da bi rešila svoj zakon, moža ne maram več, žal mi je za otroka, ki mi pomeni največji zaklad in srečo, saj je prisoten najinim vsakodnevnim burnim prepirom in včasih se tudi ustraši. Še to: živimo pri njemu, v hiši njegovih staršev, 150 km daleč od kraja,kjer sem prej živela, in mož dobro ve, da nimam kam it.

Res ste v težki situaciji, zdi se vam brezizhodna, slepa ulica kot pravite. Popolnoma vas razumem in vem, da vam žal ne morem svetovati rešitve, ki bi v kratkem času, v vašem življenju karkoli bistveno spremenila. Kljub temu pa bi vam rada rekla, da poznam mnogo življenjskih zgodb, podobnih kot je vaša – brezizhodnih, ki so se prej ali slej vendarle razrešile. Glede na vedenje in reakcijo vašega moža, ko ste mu predlagali strokovno pomoč, mislim, da ni smotrno, da bi se trudili za vajin zakon, ker vam je jasno dal vedeti, da se on za to ni sposoben potruditi. Ne smete obupati, potruditi se morate za otroka in zase in v danih razmerah preživeti tako, da se kolikor se le da izogibate konfliktnim situacijam z možem in tako oba zaščitite pred agresivnimi reakcijami. Za življenjski cilj si postavite, rešitev situacije v kateri ste. Iščite rešitve, obrnite se na institucije in ljudi, ki bi vam lahko kakorkoli pomagali. Če drugim uspe, da spremenijo svoje življenje na bolje, zakaj ne bi tudi vam. Aktivirajte moč, ki je v vas. Ljudje vedno zmoremo mnogo več, kot se nam zdi.

Alenka B

Draga Katja5, ne obupajte! Poskušajte upoštevati nasvet ga. AlenkeB in vztrajno iščite rešitve iz te zablode. V olajšanje naj vam povem, da sem se kot 20- letno dekle znašlo v podobni situaciji, le da sem jaz potrebovala 10 let in sem rodila še enega otroka, da sem dojela, da komunikacija z možem ne bo nikoli boljša, da se najin zakon ne bo popravil, če si oba ne želiva tega (bivši mož se je obnašal podobno, kot vaš).
Danes po letih težavne ločitve in tožarjenja za skrbništvo otrok zadovoljna živim sama z mlajšim sinom. Čeprav je bilo težko, je bilo vredno. Še enkrat bi se odločila za to pot! Neizmerno sem zadovoljna, da živim v miru, brez prepirov.
Svetujem vam le, da poskušate skrivaj varčevati in se čimprej, dokler je otrok še majhen odselite, poiščite si čim cenejše najemniško stanovanje, če je potrebno si poiščite honorarno delo. Presenečena boste, koliko ljudi, prijateljev vam bo pripravljenih pomagati.
Moram pa vas opozoriti, da obstaja možnost, da bo mož zahteval skrbništvo za otroka, zato je pomembno, da se odselite čimprej, saj majhne otroke določajo materi ( pišem iz lastnih izkušenj, ko je bivši mož naenkrat postal idealen-skrben očka in mož, starejšega otroka pa je popolnoma zbegal z izjavami, da se bo kar ubil, ker bo ostal sam, da nima več žene, ne otrok in, da nima za kaj več živeti….. Otrok se je popolnoma obrnil proti meni! Danes po 6 letih me zelo pogosto obiskuje in zelo rad govori o preteklosti, kako bi sedaj ravnal drugače…).
Vsekakor temeljito razmislite kaj si želite in pogumno naprej!

V še tako nerešljivi situaciji je rešitev.Sama najbrž opažate, da se stanje ne bo popravilo, zato vam svetujem, da se obrnete na katerega od materinskih domov.Slovenska Karitas ima, mislim da dva, v Ivančni Gorici in Grosupljem.Seveda se boste prej prišli na pogovor in tam vam bodo tudi svetovali.Mislim, da je čakalna doba.Gospa se piše Jerebic.
Želim vam veliko uspehov pri reševanju težav.lp