živjo!

Imam probleme s hrano.Prvo sem bila res zelo debela,tako da so mi zdravniki svetovali naj shujšam.To sem tudi naredila.Shujšala sem prebližni 33kg.Vsi so mi začel govrit naj se zredim nazaj da sem preveč,shujšala.Tudi učitli so mi to govorili.Sprva jim nisem verjela,vsaj dokler nism šla zdravnici.Rekla sem se pa bom zredila.Potem so šli kilogrami kar navzgor,začela sem veliko jesti najbolj pa sladkarije mislim da sem postala odvisna od njih.Poskušala sem vse da jih nebi jedla, zaklepala sem se rekla sem celo naj jih skrivajo pred mano vendar ni nič pomagalo.Ko se najem mi je zelo žal in se režem z škarjami ali nožem.Bojim se da bojo šli vsi ti kilogrami navzgor.Skoraj vsak dan sem v depresiji,in se jočem.Stara sem 14 let.

Ooo, Andy, prosim ne si to poceti! Te pa popolnoma razumem. Ampak vedi da nisi sama kriva, sladkarije so polne svinarije, ki zasvojijo telo, dvignejo ti raven inzulina in avtomatsko si jih zelis se vec. Posezi raje po sadju ali pa oresckih. Ko te prime, da bi se rezala, pojdi ven, laufaj ko nora, brcaj blazine, krici, daj bolecino ven iz sebe, ne jo zadrzevati v sebi. A te smem vprasati po visini in tezi?

Pozdravljena!

Po dolgem času sem pogledala na ta forum, ker sem skoraj da že obupala nad njim. En čas je bilo vse tihu, nobenega vprašanja in tudi odgovora ne. Danes sem spet pogledala. Vesela, da še živi, ker vas imam tukaj rada, ker mi pomagate v težkih trenutkih.

Vesela sem, Andy, da si tudi ti poiskala pomoč tukaj. Pomaga veš, pa še nihče te tu ne obsoja. Čudežnega nasveta ti žal ne znam dati, mi je pa vse kar opisuješ zelo blizu. Tudi jaz se občasno režem. No, zdaj sem že en mesec vzdržna. Zadržujem se s tem, da nočem imeti brazgotin, po drugi strani pa vem, da je zdaj le močnejša hrana. Meni se zdi, da je enkrat bolj v ospredju hrana, drugič spet rezanje, oziroma sesekljanje sebe kot jaz pravim. V septembru sem bila zelo kruta do sebe. Porezala sem se po rokah in tudi po nogah. Na stegnih se mi zdaj kar lepo poznajo brazgotine, ki so po mesecu dni še vedno živo rdeče. Ne izgleda lepo. Rada bi ti rekla ne počni tega, pa vem, da ni enostavno. Jaz še nisem našla rešitve, mi je pa veliko pomagalo, ko sem vse to po dolgem času prvič zaupala psihologinji. Ugotovili sva, da ne znam bit jezna na druge, ko bi to morala biti, da si to ne dovolim. Posledično v meni nastaja agresija, ki jo čutim kot zelo tujo, kot vsiljeno. Pravzaprav se mi vsiljuje skozi prisilne misli. Takrat čutim, da si moram nekaj narediti. Ne pravim, da je tudi pri tebi tako, samo želim ti pravzaprav povedati, da nisi sama.

Mislim, da si osamljena. Tako si sama s tem problemom. Poskusi se zaupati še komu, zdravnici, morda staršem, če lahko. Tudi zate obstaja rešitev. Jaz pa zdaj žal moram končati.

Držim pesti zate, da se rešiš iz tega začaranega kroga. Jaz se še nisem, vendar bojujem boj in se tudi ne nameravam vdati.

Peri

višina je 177cm teža pa 68 kg. s sadjem sm že poskusila vendar ne gre.čez cel dan razmišljam o hrani.

Tudi jaz imam podobne težave, le režem se ne! Moj problem je tudi da čez dan mislim o hrani!

Po mojem je to ključno seveda da si razporediš 5 obrokov na dan in nekako bi šlo, le lotiti se bo treba :/

upam da je novo leto lahko prelomnica in da se vsi pogledamo realno v ogledalo ter se osredotočimo nase in tudi kaj ukrenemo!!!

vsem veliko volje in sreče