Sladkarije in nemir pri otroku
Pozdravljeni!
Zanima me, ali je mozno, da veliko sladkarij povzroci velik nemir pri ze itak precej zivahnem 2 in polletniku. Imam namrec dve in pol leti staro deklico, ki je vedno nadpovprecno aktivna. Pred nekaj dnevi je na nekem obisku pojedla veliko kolicino cokolade (ki je doma navadno nimamo oz. v majhnih kolicinah) in zvecer se ji je dobesedno zmesalo.
Imela je 6 ur napada hiperaktivnosti, hodila je po stanovanju, cukala stvari, stresala igrace in druge predmete, tekala, begala od ene aktivnosti do druge, padala, kricala, ce sva jo hotela z mozem ustaviti, bilo je nemogoce… Sploh ne znam opisati. Z mozem sva jo skusala pomiriti, jo zamotati s kaksno aktivnostjo, pa fizicno ni mogla biti pri miru.
Navadno zaspi okoli 20.30, tokrat pa je do 23.00 begala okoli. Po nekaj urah sva jo poskusala s silo zadrzati v postelji, pa se je histericno drla, naju tepla, brcala… Dokler ni po 11h zvecer koncno omagala.
Zanima me, ali je to normalno? Njene stalne aktivnosti, beganja in padanja smo sicer ze navajeni, takih krajsih “napadov histerije in nemira” tudi, ampak taksna kot je bila tisti vecer, res se ni bila. Ali je mozno, da je taksno obnasanje povezano s prevelikim vnosom sladkarij?
Ali mislite, da bi morala tako obnasanje omeniti pediatrinji oz. poiskati kaksno strokovno mnenje?
Hvala in lep pozdrav!
Pozdravljeni, polona33,
sestavina čokolade je tudi kofein, ki deluje psihostimulativno. Možno je, da jo je “zadela” čokolada.
Poglejte spodnji link, pa naj vas ne moti, da gre za splonost:-)
http://www.spolnost.com/index.php?page=cokolada_4
4)KEMIČNE SPOJINE (sestavine čokolade in učinki):
Čokolada vsebuje okoli 380 poznanih spojin. Večina teh spojin izvira iz kakava.
Kakavova zrna vsebujejo 1,5-3% teobromina, 0,2-0,4% kofeina, ter 40-60% maščob. Vsebuje tudi nekaj holesterola ter mnogo antioksidantov (snovi, ki vežejo nase proste kisikove radikale ter so s tem zelo koristne za telo). Poleg tega vsebuje v še veliko manjših količinah določene snovi, ki vplivajo na naše razpoloženje.
4.1)FENILETILAMIN
Je poleg teobromina glavna učinkovina v čokoladi. Beta-fenilmetilamin je alkaloid ter podobna amfetaminom ter aktivnim substancam v marihuani. Ker ima podobno strukturo kot nevrotransmiterja adrenalin in kortizol, ima vzpodbujajoč učinek. Snov izboljšuje naše razpoloženje ter deluje proti depresiji. Alfa-feniletiletilamin po drugi strani pa ni biogen amin.
C8H11N
beta-feniletilamin
2-feniletilamin
(beta-aminoetil)-benzol
4.2)TEOBROMIN
C7H8N4O2
3,7-dihidro 3,7-dimetil 1H-purin-2,6-dion
oziroma 3,7-dimetil-zantin, 2,6-dihidroksi-3,7-dimetil-purin
Po izgledu je fin bel prah. Je stabilen pri normalnih temperaturi in tlaku ter slabo topen v vodi.
Teobromin uvrščamo med metilksantine, razred alkaloidnih molekul. Ti se naravno pojavljajo v šestdeset rastlinskih vrstah, mednje pa se uvrščata tudi kofein in teopilin (glavni metilksantin v čaju).
V človeškem telesu stimulira srčno mišico in in živčni sistem. Na naše telo vpliva podobno kot kofein, le šibkeje, saj ne stimulira tudi osrednjega živčnega sistema. Sprošča mišice pljuč ter sapnika, zaradi česar lahko deluje kot zdravilo proti kašlju. Je ena od sestavin čokolade, ki izboljšuje razpoloženje. Prav tako je blag diuretik. Koncentracija teobromina v našem telesu se razpolovi po 6-10 urah po zaužitvi.
Teobromin je strupen za pse, konje ter nekatere druge domače živali. Te teobromina ne morejo metabolizirati, zato ostane v njihovem krvnem obtoku do 20 ur. To prizadane njihova jetra, srce in osrednji živčni sistem. Zgodnji simptomi zastrupitve vključujejo bruhanje, nemirnost, diarejo ter mišične krče.
Za pse postane strupen pri koncentracijah 100-150 miligramov na kilogram telesne teže. Za smrtno velja količina 250-500 miligramov na kilogram telesne teže (količina vsebovana v 2/3 do 4/3 tablic čokolade za peko na kilogram telesne teže), čeprav je bila smrt zabeležena tudi že pri stopetnajstih.
V zadostnih količinah je lahko nevaren tudi za dojenčke, pri otrocih pa prenajedanje s čokolado povzroči slabost.
Sicer se teobromin zaradi diuretičnih lastnosti v ta namen uporablja v medicini, v korist pa se uporablja tudi pri bolnikih z visokim krvnim pritiskom.
4.3)KOFEIN
Kofein tako kot teobromin uvrščamo med metilksantine, razred alkaloidnih molekul. Kot teobromin je fin bel prah brez vonja. Prav tako je stabilen pri sobni temperaturi ter se ne topi dobro v vodi.
Na telo vpliva kot stimulant. Vpliva tudi na osrednji živčni sistem ter pospešuje dihanje in srčni utrip. Je tudi blag diuretik.
Kofein je za nas nevarnejši od teobromina in količina 150 miligramov na kilogram telesne teže je strupena tudi za odraslega človeka.
Koncentracije kofeina v čokoladi so, razen če je le-ta posebej dodan, v čokoladi skoraj zanemarljivo majhne.
C8H10N4O2
1,3,7-trimetilksantin
oziroma 3,7-dihidro 1,3,7- trimetil 1H-purin 2,6-dion
Tudi, če so količine res velike.