SLABO POČUTJE, NEMOTIVIRANOST, BREZ ENERGIJE
Pozdravljeni,
se opravičujem prej za slabo spisan tekst, v vsej svoji “vznesenosti” sem pozabil preveriti napake in razumljivost teksta.
Pisal sem glede hormonov pa mi nič niste odpisali, verjetno da se ne poznate prav dovolj, ampak vseeno gre za kemijo, ki teče po telesu.
Drugače sem zaužil cel kup razno raznih tablet, samo da bi si pomagal, iskal prave kombinacije, pravilna razmerja in ne vem še kaj, potem pa naposled vse ukinil oz. občasno vzamem še kako.
Zadnje čase opažam, da me anksioznost precej drži v roki, ne glede koliko psihološke literature sem prebral(vzorci obnašanja, kognitivno vedenjska terapija ,itd). Tokrat nimam kakšnega orožja proti temu.
Zdravil kot so Zoloft in ostale pa nebi hotel jemati. Verjetno, da je kaj na relaciji izgorelost – anksioznost.
Pozdravljeni,
prej sem še pozabil napisat glede placebo efekta.
Včasih imam cel dan slab ali pa več dni slab, pa se ne morem upreti, da nebi vzel kak Welbutrin apa Koncerto. Enostavno se ne morem in vzamem potem mi je po kaki uri precej boljše, vzamem pa količine kot so 1/2 ali 1/3 ali 1/4 minimalne doze. Enostavno ne sfunkcinoram tako kot je treba. Vzamem tableto in sem že tam.
Moram pa še napisati najbolje bistveno stvar, da vsakič ko sem slab vidim rešitev izključno v tabletah, prav upiram se nanje, prav zaupam jim, da bodo takoj stanje popravile.
Ne vem KAKO NAJ SI GLEDE TEGA POMAGAM in to me tudi malo skrbi.
Kako boste pa pokomentirali, da ko nič ne delam se ne počutim preveč dobro(na lestvici od 1 do 10 bi rekel okoli 5, js bi pa hotel da se nenehno počutim recimo za 8), ko pa začnem nekaj delati, brati, brati ta forum in kaj na njih dopisovati ter s tem pomagati ostalim) se kasneje počutim boljše in zadovoljnejše.
Ko opazujem okolico, vidim, da je kar nekaj takih ljudi, ki ne počne, niso pretirano aktivni itd a so kljub temu v redu.
KAKO NAJ SI GLEDE TEGA POMAGAM?
Pred kratkim sem bral članek v ABC Zdravja z naslovom: Darovi in križi visoko občutljivih oseb, kar več kot 50 % napisanega bi potrdil za sebe. To sem napisa z namenom, da bi še kaj zvedeli o meni 🙂
Lepo pozdravljeni!
Morda je za vas res dobro, če ste koristni za druge. Imaste dragocene izkušnje glede depresije, doživljanja in zdravljenja in očitno je čas, da to izrazite. Morda bi lahko ustanovili kakšno svojo fb skupino ali kaj podobnega. Ko bi imeli delo s tem, bi morda tudi želja po zdravilih izzvenela. Raje pojdite v naravo.
Lep pozdrav,
Barbara Sarić, psihoterapevtka
Pozdrav obema!
Trdno sem se odlocila da antidepresivov ne bom jemala vec in jih tudi ne bom zamenjala z drugimi. Kventiaxa nisem dobila zaradi depresije sama, ampak ker resnicno nic ne spim in mi je psihiater rekel, da ta antipsihotik predpisujejo tudi za spanje, ceprav ni uradno uspavalo. Vsak vecer vzamem 25 mg, najvec 50 mg, drugace ne spim in to je zelo naporno. To je minimalna doza, veliko nizja od minimalno predpisane. Seveda bi pa rada na koncu prenehala z vsemi zdravili, ker kemije ne maram in se jo bojim. Od treh zdravil sem zdaj samo se na enih in zaenkrat je to moj osebni napredek. Je tezko zarai odtegnitvenih simptomov, ampak…
Pa mogoce se vprasanje glede vase veje psihoterapije, psihoanalize ne poznam, hodila sem k TA terapevtu in mi je kar pomagal. Dobro poznam tudi vsa izhodisca transakcijske analize, problem pa imam to znanje uporabiti pri resevanju svojih tezav. Glede cesa bi bila mogoce psihoanaliza bolj primerna?
Hvala in LP
Lepo pozdravljeni!
Načeloma velja, da učinkovitost terapije ni odvisna od smeri, vrste terapije, bolj od samega terapevta. Tudi ljudje smo si med seboj različni, tako se lahko vsak najde v določenem pristopu. Mene je psihoanaliza pritegnila, ker se mi zdi edina od pristopov, ki nosi posebno globino. Gre za ozaveščanje nezavednega. Človek pove prav vse, brez selekcije. V psihoanalizi ni določenih postopkov, metod…je le ena sama. Ponavadi nas zanima izvor težave s katero pacient prihaja ali pa izvor tiste težave, ki se skriva za to s katero prihaja in je pomembnejša. Pomembno vogo igra otroštvo. Poskušamo spremeniti vzorce delovanja v funkcionalnejše. Bistvo pa mora biti, da v dialogu s psihoterapevtom človek prihaja v dialog s samim seboj…Ni terapevt tisti, ki spreminja, vi ste.
Lep pozdrav,
Barbara Sarić, psihoterapevtka
Lepo pozdravljeni (za Nemotivirain24)!
ko sem omenila, da je potrebno paziti, da nimate težav s ščitnico, sem mislila ravno na delovanje hormonov, torej vzrok je v delovanju hormonov. Veliki pretresi za telo, v hormonskem smislu, tako ali tako niso dobri. Žal je tako, da vsaka substanca nekaj “da” in lahko tudi kaj kontra-produktivnega “pusti”, gre se za prioritete. Nekdo raje vzame karkoli, samo da mine težava ki jo ima, četudi pridejo druge, nekateri pa imajo na koncu hujše stranske učinke. Sama sem bolj naklonjena alternativnim oblikam zdravljenja, mislim celo, da je pri medikamentih lahko 50% placebo učinka. So pa seveda primeri, ko je pomembna vključitev medikamentnega zdravljenja. Torej ja, nič ni najboljše, vendar manj ko je kemije, boljše je. Bistvo je najti vzrok, izvir težave. Za to je posebaj dobra oblika pomoči psihoterapija.
Lep pozdrav,
Barbara Sarić, psihoterapevtka
Pozdravljeni,
hvala za pojasnilo. Želel sem samo povedati, da vsakič ko pride kriza me zagrabi potreba po jemanju zdravil in se ji NE MOREM UPRETI. S tem želim povedati, kako se me še vedno oklepa neodločnost, ne trmavost, strahov, zavedanje bolečine (da se bom pač par dni slabo počutil preden mine).
Zanima me še kaj bi mi lahko svetovali glede napisanega, ki ga je napisal avtor asusx v prvem postu.
http://med.over.net/forum5/read.php?6,8768033
Več kot polovica, kar je napisal pri meni drži oz. je držala (asocialnost, obrambni mehanizem, nimam pa trpinčenja živali, težav s starši v zgodnjih letih in nasilja v svojem obnašanju)
LP Nemotiviran24
Lepo pozdravljeni!
Mislim, da je na splošno problem asocialnosti in obrambnih mehaizmov v slabi samopodobi ter občutku, da človek ni zadosti dober….Kako ste sami to doživljali? Zakaj ste si nadeli “masko”? Je sedaj bolje? Se več družite z ljudmi? Asocialnost včasih pripelje tudi do socialne fobije…ali pa celota na splošo do anksioznih motenj.
Lep pozdrav,
Barbara Sarić, psihoterapevtka
Pozdravljeni,
hvala ker ste prebrali in se odzvali nato.
Ja včasih imam slabo samopodobo o samem sebi in takrat nisem preveč aktiven v družbi. Sicer se zavedam da je to težava in delam na tem, tako da koga od kolegov povabim na kaj, recimo kavo ali pa da gremo ven, tek in podobno, itd. Sem precej napredoval samo še vedno sem slab s ženskimi kolegicami, tam je treba še veliko narediti.
Ker imam slabo samopodobo si zastavim cilje na vseh ravneh življenja(izobraževalna raven, družba in kolegi, izgled, športanje in fitnes). Prav napišem si na papire posamezne cilje in kako priti do njih po korakih in si sproti zapisujem kje sem trenutno. Vem sicer malo mehansko samo sen navajen takenga načina dela. In tako dolgo delam dokler posameznemi cilju ne dam oznako DONE. Pri tem se včasih zelo namatram, se izmučim, včasih ni uživanja, tisto kar rečem se včasih držim včasih ne, včasih pritiskam nase bolj, včasih. Vglavnem delam tako dolgo dokler ni DONE. Ko je done si zadam neke nove cilje.
Na kar naposled privede do tega vprašanja. Ali to delam zase ali za druge? Se pravi tu govorimo o izvoru motivacije. In vidim da je včasih vir motivacije so drugi, standradi družbe, kolegi/kolegice, itd in vidim da je povsem napačen vir motivacije in mi je ravno zradi tega primanjkuje. Kako naj poiščem pravi vir motivacije za zastavljene cilje?
Lepo pozdravljeni!
To glede ciljev je zelo spodbudno, kajti če se nekaj zapiše je bolj realno uresničljivo in jasno izraženo kaj želite. Način, ki ste ga opisali se mi zdi zelo pozitiven in učinkovit in ga tudi sama predlagam. Bravo!
Pravi vir motivacije? Vprašajte se kaj si resnično želite? Kaj je tu za vas? Kaj je pomembnega za vas pri določenem cilju? Zakaj ciljev ne bi privoščili sebi? Poskušajte vsak cilj analizirati, da ugotovite ali je za vas ali za druge in zakaj bi bilo to za vas pomembno…
Lep pozdrav,
Barbara Sarić, psihoterapevtka
Pozdravljeni,
zadnje čase sem precej ravnodušen, opažam da ni prisotnega stresa, kar je narobe. Deadlines so kmalu, imam posla čez glavo, js pa cel dan vse počasi, malo kavo, malo cigarete, malo naredim, pa se niti ne sekiram pa nič KAR JE VSEEEEE NAAAAROOOOBEEEE!
Dnevno spijem 2 skodelici prave kave, pa nič.
Sprašujem se kam je izginil stres(kje je kortizol, noradarenalin in adrenalin)??
Js ne vem kaj naj naredim, ali v tem primeru ni motiavcije ali ni stresa(no stresa ni prav gotovo).
Ga. Barbara, prosim, če mi svetujete kaj.
Nebi želel pononov jemati Welburtin za nekaj dni, pa le tisti klik je v glavi potreben, pa ga ni!!
Lep pozdrav!
Lepo pozdravljeni!
Verjetno gre ravno za obrambni mehanizem, zaradi preveč stresa, tako kot se lahko človek v resni situaciji, ko bi se moral skoncentrirati na resno zadevo…smeji.
Poskušajte narediti miselni “preklop” in se z umom pripraviti na naloge, ki vas čakajo. Morda bi bila dobra tudi kakšna tehnika sproščanja in dihanja.
Lep pozdrav,
Barbara Sarić, psihoterapevtka
Lep pozdrav.Stara sem 38 in že več mesecev se mi dogaja da sem čist brez energije,težke roke noge glavobol..spim še preveč,ko pa vstanem se mi nič ne da kar sedela bi.Čist sem že naveličana tega da se moram prisilit v vsako stvar..včasih se mi tud posode ne da pomiti. Imam hčerko s katero se super razumeva in zato bi ji bila rada za vzgled jaz pa mam vse razmetano :(…jemljem antidepresiv efectin r in helex.naj povem še da smo pred 3 leti imeli dva samomora;najpej moj oče..čez tri mesece bivši mož hčerkin oče.Prosim pomagajte mi kako naj najdem voljo motivacijo za naprej.hvala
Lepo pozdravljeni!
Trpite za depresivno motnjo, od tod brezvoljnost, pomanjkanje energije ter bolečine. V družini ste imeli težko situacijo, ki je čustveno niste mogli predelati in je prešla v psihosomatiko. Verjamem da je težko, a je za vas pomembno, da predelate vse skupaj in greste naprej. Zelo dobrodošla bi bila za vas psihoterapija. če želite, me lahko kontaktirate na [email protected]
Zdravila lahko odpravljajo posledice, a žal s tem ne predelujete vzroka…ta ostaja v vas.
Vprašajte se, kaj si v življenju želite? Kakšni so vaši cilji? Kakšni so vaši pozitivni viri? Izkoristite jih. Eno željo ste že izrazili…da bi želeli biti hčerki vzgled…imaste torej motivacijo, kot prvo, pa morate biti sami sebi motivacija. Vi ter vaše zdravje mora biti na prvem mestu.
Lep pozdrav,
Barbara Sarić, psihoterapevtka
Pozdravljeni.
Sem naletel na to temo iz razloga ker se počutim totalno zanič. Nekateri simptomi pa precej podobni. Predvsem mi je dalo mislit pomankanje dopamina. Zaradi nepravilnega delovanja ušes imam že nekaj mesecev težave z zaznavanjem zvoka in tako tudi rahle zmedenosti/orientacije v prostoru. Ker sem moral zaradi tega za ta čas opustiti adrenalinski šport s katerim se ukvarjam sem gotovo zaradi pomankanja te aktivnosti telesu zmanjšal kemikalije katere me poživijo in se zaradi tega počutim kot drek. No kar sem hotel predlagat mladeniču za dvig nekaterih kemikalij v telesu (če jih telo lahko proizvede) ne potrebujemo tablet le najti hobij ali preprosto nekaj kar te ostrečuje iz dneva v dan.
Rek “smeh je pol zdravja” še kako drži!
L.p.
Zdravila itd ne pomagajo. Stvar je preprosta. Bojite se odrasti. Kdo ve, kaj vse bodo pričakovali od vas, če diplomirate….?
Sama sem imela magisterij končan in v predalu deset let….ko sem doktorirala, sem si najprej kupila pernico, da me bo varovala…tako kot vas varuje nedkončan študij…Pa vas ne! Pogumno naprej…Čaka vas novo življenje.