Pozdravljeni. Zanima me vase mnenje. S partnerjem sva v zvezi ze kar nekaj let, ziviva skupaj. V zadnjem casu se je fant zacel vec druziti s prijatelji, s katerimi se prej toliko ni. Ti prijatelji so seveda samski, kar pomeni, da temu primerno zivijo. Tako so jim tudi moj fant obcasno pridruzi, kar pa se obcasno zavlece tudi pozno v noc, kar mi pa ni vsec. Sicer trdi, da v teh primerih ni nikoli zraven kaksnih zensk, ampak vseeno, ne bi mogla trditi da verjamem. Tudi njegov odnos se je delno spremenil, odkar je toliko z njimi. Ne me razumeti narobe, ne zelim mu govoriti s kom se lahko druzi, s kom ne, dovolj je star, da sam ve, kaj je primerno in kaj ne. vendar po drugi strani pa vidim, da to negativno vpiliva na najino zvezo in se sprasujem, a lahko sploh kaj naredim? Postala sem sumnicava, kaj se dogaja za mojim hrbtom, kar me kar precej razzira v notrajnjosti. O tem sem se ze pogovorila z njim, pravi, da nimam kaj skrbet, da ni nic taksnega, da bi me moralo skrbeti.. Pa vseeno, neki crv se potika v moji glavi.. Kaj menite?

Da se preveč obremenjuješ s stvarmi, ki so nepomembne.
Fajn je da gre ven, ti pa verjetno nimaš kaj za počet pa te začne to razžirat. Brezveze.
In od kdaj se gleda status prijatelja, da definiraš da se je začel tako obnašati. Kako se pa samski obnašajo v razliki z vezanimi?
Dokler ga ne dobiš na laži, ne skrbi. Pa tudi lovit ga ne na laži ampak uživaj tako kot on uživa. Ko sta pa skupaj pa uživajta skupaj. 🙂

Hvala za odgovor! Kar zadeva tega obnasanja sem v mislih povzela to, da gre za zelo macisticno, vzviseno druzbo, ki so samski in se ne rabijo na nikogar ozirat, in je zacel to povzemat po njih..

Draga avtorica. S prijatelji je tako – prepovedat, da se druži z njimi se mi zdi nekoliko preveč posesivno. Dobro premisli, kaj te točno moti: njegovi prijatelji ali spremenjeno vedenje?
Če te moti njegovo vedenje imata resne težave in jih bo treba čim prej rešit.
Če pa te moti samo samski stan prijateljev in previdnost, da ne bi počeli traparij, pojdi kdaj zraven da se pomiriš in vidiš, da ni nič groznega.

Hoj.

Res je – ključno pri avtorici. Ona je njega postavila za center svoje galaksije.

So razlike, ampak je to tako retorično vprašanje, da ne bom litanij pisal.

To bo pa potem adacta izpadlo kot da mu ne zaupa in da mu špila neko gardedamo.

Lahko pa da je ta “pomik” k takšni družbi v bistvu nezavedna poteza, da hoče on “ven”, da ga ta (z)veza utesnjuje. So tudi že bile takšne teme v tem podforumu.

Uh, to pa dejansko ni ugodno.
Ampak sem ravno brala levite svojemu sinu: ni problem “slaba” družba, problem je v šibkem karakterju človeka, ki ne ostane zvest sam sebi in kot ovca sledi slabemu zgledu. Dokler nisi dovolj zrel, da se upreš tujemu slabemu vplivu, je skratka bolje, da se slabemu vplivu izogibaš. Enako je npr. z alkoholom, drogo: če nimaš meje, potem se teh zadev ne dotikaj. Če imaš mejo, potem pa ni problema.

Zdravo

“Zelo pretiravaš in si preveč posesivna. Ne pustiš mu živeti, da se zabava in je svoboden, prav gotov je on center tvojega življenja in če ga ni si le ljubosumna na to, da se ima on fajn in ima prijatelje, ti pa se dolgočasi doma. Verjetno so te ob taki posesivnosti že zapustile vse prijateljice in tako visiš na svojem ubogem fantu.”

To izjavo lahko (upam) pripišeš dokaj nezrelemu osebku, fantku, ki noče odrasti in te s takimi otročjimi in nasilnimi izjavami užali, sramoti in razvrednoti. Ti to prebereš in si pripišeš, da si grozna in nehvaležna Slovenka in da bolje, da si tiho.

Preberi po forumih kake obrambe imajo alkoholiki (oni se le malo zabavajo, vse je pod kontrolo, nikjer ni težav- razen v glavah posesivnih in nergaških žensk). Napad je najbolša obramba in ženske, ki so bile podobno tudi vzgojene (da so razvajene, da morajo ubogati starše in da pretiravajo) jim celo leta verjamejo in tiho trpijo.

Glavna stvar pri tem pa je- da ti tako čutiš. Torej, ko te kdorkoli napade, da si s svojimi občutki neumna, nesprejemljiva in problematična resnično le zbudi pri tebi sram (kar pomeni, da imaš občutek nisi sprejemljiva, dobra in hvaležna). S takim občutkom pa je zelo težko postati/ostati aktiven, ker sram deluje kot bremza. Predstavljaj si zdajle, da nekaj poješ in te nekdo v pričo drugih hladno in sarkastično zabije, da ‘še sosedova koza lepše meketa in da raje tekole cvili doma, kjer nikogar ne bodo bolela ušesa’. Kako se počutiš? Utihneš in očutek sramu te čisto zablokira. Slaba si, skrij se pod kamen! In to delajo te napadi nate kakšna da si.

Ker ti tako čutiš in s tem ni nič narobe!
Svoje občutke si povedala fantu in doživela zavrnitev (da nič ni, da je vse OK, da to delajo vsi, da žensk že ni tam).
Svoje občutke potem deliš z nami na forumu in vsi te lahko napademo kaka posesivna pijavka si.

Resnica pa je, da te ta fant ne sliši. Da te ne sprejema v tem kar čutiš. Da te prepričuje, da čutiš narobe, da pretiravaš. In to je res žalostno.

Fant že lahko malo nerga in na prvo žogo nasprotuje tvojmi pripombam. On se pač želi igrati v peskovniku s svojimi samskimi kolegi ampak, če mu je kaj do tebe, se bo zamislil v kratkem času in si rekel- ok to jo moti, kaj lahko narediva, da bo njej bolje, ker jo imam rad in mi je pomembno kako se počuti. Saj sem z njo zaradi sebe in bom jaz profitiral, če bo srečna in zadovoljna. Saj nisem samski luzerček, ampak delim svoje življenje z osebo s čustvi.

Lahko pridem prej domov? Jo lahko kdaj povabim zraven (ali se samski pobci bojijo žensk?) Lahko grem manjkrat ven? Kako jo lahko še pomirim, brez da žalim njene občutke in jih zanikam, hkrati pa tudi, da se jaz ne počutim slabo, ker imam občutek, da moram zavrniti prijatelje zaradi nje. Kaj je sredina, kaj lahko skupaj anrediva in spremeniva, da bova oba srečna in ne samo jaz (sedaj je on center in popolnoma srečen- saj ima kolege in punco).

Torej moral bi ti dati občutek, da te jemlje resno, ker te ima rad in si vredna tega, da te upošteva, tudi če mu gre na živce ali se s teboj ne strinja. Ker če tega ne naredi, boš celo življenje le bila deležna prepričevanj, kaj vse narobe čutiš in misliš. Si želiš tako živeti? Kako sta reševala konflikte tvoja starša ali ljudje, ki so imeli dobre zveze.

Drži se in ne zanikaj svojih očutkov in želja!

“Povej mi s kom se družiš in povem ti kdo si.”

Pomembno je, da moški preživi nek čas samo v moški družbi, in da ženska preživi nek čas samo v ženski družbi.

Družba ljudi, ki je sestavljena iz pretežno samskih ljudi lahko za osebo, ki je globoko v partnerskem odnosu pomeni premik v sistemu vrednot, prepričanj, vedenja … Veliko je odvisno od tega, kakšna to družba je, kdo je mnenjski voditelj v tej družbi in kakšna je značajska struktura v tem primeru osebe, ki je v partnerski zvezi.

Partnerska zveza na nek način povleče za sabo neko prostovoljno odvisnost, pravila in nove vrednote. To zahteva odgovornost. Žal je vedno manj ljudi (moških in žensk) pripravljenih sprejeti to odgovornost.

Precej je tudi odvisno od starosti. Pri 20 letih je človek vsekakor manj zrel, kot pri 28 letih.

Ali je avtorica članka pretirano posesivna ali ne, težko komentiram – na prvi občutek bi rekel da ne. Vsekakor je pomembno, da partnerja ne silimo v ničesar. Vendar po drugi strani je ravno naloga partnerja, da opozori na to, da vedenje drugega partnerja ni več konstruktivno za odnos ali za njega samega (npr. pogosto pijančevanje, droge, nezdrav način življenja).

V resnem partnerskem odnosu vse ne more in ne sme biti dovoljeno. Predstavljate si poslovni odnos, kjer se kršijo zaveze v pogodbi … Tudi v osebnem odnosu ni nič drugače, le da v tem primeru pogodbe in dogovori niso pisno napisani in jih je težje kontrolirati. Stopnja zaupanja med partnerjema mora posledično biti na vrhunsko visokem nivoju.

Predlagam, da se skušata iskreno pogovoriti. Ne pometajte stvari pod preprogo. Vsekakor upam, da vam ne bo potrebno postavljati ultimata “jaz ali oni”.

Koliko sta stara? Ali načrtujeta otroka?

Draga avtorica.

Tvoja skrb je upravičena. Iz lastnih izkušenj lahko povem, da samo nedozoreli ljudje naredijo korak nazaj. Nekdo, ki ni, zares, pripravljen sprejeti novo vlogo v življenju, naredi korak nazaj. Če bi bil pri stvari, bi sprejel partnersko zvezo z odgovornostjo in se zavestno odločil za naslednjo stopničko, se zagotov ne bi iskal v družbi samskih ljudi. Eno je, ko si moški / ženska prviošči moško / žensko družbo, zagotovo je pomembno in zdravo, da partnerja ohranjata stike s prijatelji / prijateljicami in na nek način s tem popestrita življenje, rasteta ipd., vendar se to opazi ravno v tem s kom se družita. Ali gre za prijatelje, ki so v svojem življenju naredili stopnično naprej in so dozoreli, ali pa gre za ljudi, ki niso ali pa še ni prišel čas v njihovem življenju, da dozorijo.

Tvoja skrb je upravičena. Sama bi razmišljala tako kot ti. In imaš prav. Rešitev je, da se odkrito pogovrita in mi daš vedeti kaj natanko te moti. Mogoče bo odgovor zate boleč, vendar je to edini način, da ugotoviš resnico. Mogoče pa tvoj partner ne razmišlja o vajini zvezi tako kot ti. Mogoče pa doživlja nek stres in čustvene nevihte katere zdravi s tem, da gre ven s samskimi prijatelji in podoživlja mladost v kateri je živel in užival brez odgovornosti, pravil, pričakovanj drugih…. Mogoče mu lahko pomagaš, da prestopi to mejo, dojame da je zveza nekaj dobrega, premaga strah pred obveznostmi in odgovornostjo…..in s tem seveda vzpostaviš en nov nivo vajinega razmerja….

Kakorkoli, naj se reši v najboljše dobro vaju obeh.