Živjo, zanima me če je kdo imel podobno izkušnjo.
Pa da ne dolgovezim, od nekdaj sem imel težave z samozavestjo, v srednji šoli sem imel prvo punco, s katero sva bila skupaj 2 meseca – potem pa 7 let skoraj da nobenega stika z žensko, niti prijateljskega. Nato sem spoznal njo, imenujmo jo Tina. Skupaj sva bila 4 leta, planirala poroko, selitev, otroka, .. dokler nisem ugotovil, da me je v vsem tem času večkrat prevarala – in tudi na koncu me pustila zaradi fanta, s katerim me je prevarala nazadnje – sedaj mineva že dobro leto od tega, na nek način sem jo “pozabil” .. se pa ne morem znebiti da se manj vreden.. imam veliko prijateljev, ukvarjam se z različnimi hobiji (šport, pohodništvo, itd)

.. največji problem pa so spet ženske.. totalno brez samozavesti, če že pride do situacije, da se pogovarjam s kakšno, mi gre čez glavo miljon slabih misli, prepičan sem da izpadem nepriejten/čuden/kakorkoli … občutek imam, da nikol v življenju ne bom spoznal osebe, ki bi me imela resnično rada takega kot sem.. ne vem.. brez glave in repa je vse napisano ker resnično, ne vem kako naprej. vsak dan se probam prepričati, da ne potrebujem ženske, da ne potrbujem da me ima nekdo rad… ampak enostavno, osamljenost boli ko udič.. tudi to da ne morem nikomur zaupati svojih težav…

Pozdravljen,

škoda bi bilo, da bi zaradi ene slabe izkušnje za vse življenje zaprli svoje srce, se vam ne zdi? Zagotovo je v življenju odprtih še veliko možnosti in izkušenj, le priložnost jim je treba dati. Ne zapirati se pred njimi. Dobro je, da imate prijatelje in hobije in da se ne zapirate med štiri stene, dajte priložnost še ženskam, brez predsodkov in obremenjenosti vnaprej kaj vse lahko gre narobe. Res lahko gre, ampak lahko gre tudi prav. Zelo verjetno nam je vesolje lahko tudi naklonjeno, le priložnost si moramo dati.
Lahko se odločite tudi za pomoč strokovnjaka v smislu pogovora s psihologom, terapevtom…, ki vam bo nudil podporo za življenje v željeni smeri.
Vse dobro,
Bernarda