Skregana s sestro
Živjo!
Prosim za vaš nasvet. S sestro sva se grdo skregali in imava zdaj že tihe mesece. Katera je kriva, je zdaj brezveze razpravljati, jaz menim, da ona, ona meni, da jaz. Jaz imam otroke, ona nima. Ker s partnerjem večkrat prideta k otrokom, jaz tega ne preprečujem. Zelo pa najin odnos obremenjuje starše. Mami se večkrat joče, oče je potem besen. Tudi meni ni prav. In ta vikend bi že skoraj jaz kaj začela, pa je spet nekaj takega prišlo, da sem se še bolj oddaljila. Ne vem, kaj naj naredim, prizadela me je s tem, kar je vzrok tega, še vedno se tako ošabno vede in zagotovo meni, da sta onadva največja carja.
Skratka, rada bi našla spet pot do nje, pa ne vem, kako, da ne bo izgledalo, da je spet ona največja faca.
pri nas je pa tako, da sem jaz prekinile odnose z obema sestrama. vzrok je bil zame osebno tak, da mi je malo mar za naš odnos. po pravici povedano niti prej nismo bile preveč pvoezane, bolj vljudnostno. vse imamo otroke, a to mene prav nič ne moti, da z njima ne govorim. ena je sicer tolk časa težila in nervirala, da sem se začela znjo menit – ne tako kot včasih, se čuti distanca, z drugo smo na nuli. kaj si mama in ata mislita o tem em prav malo briga, ker tudi z njima ne komuniciram. sem pač črna ovca in sem se distancirala od cele družine in sploh ne razumem, zakaj me druga sestra in mama občasno gnjavita s tel. klici in povabili na kavo, obisk, ipd. ne čutim potrebe po tem druženju, ne zanima me kako živijo in želim samo, da me tudi oni pustijo povsem na miru. je to tako težko razumet?
Pojdi do nje z nasmehom in prijazno besedo. Povej ji, da ti ni vseeno za stanje kakršno je in da bi se rada pogovorila. Če ima tudi ona vsaj malo te želje ti bo prisluhnila. Če pa ne, pa ne. Pojdi in vedi,da si naredila vse kar je bilo v tvoji moči. In si ne jemlji tega preveč k srcu. Človeka ne boš spremenila, lahko pa sebe in svoj pogled na to situacijo. Boš videla, tekom časa bo sama prišla za tabo.
Nič ne hod k njej, počakaj…
in ti in ona rabita cajt, da ta kreg premlejeta, se presekirata,
se sama sabo menita..sej veš, vse v detajle, da prečekirata, pol
pol pa počasi , ko se zamera ohladi, pol pa deli na tem, da se spravita…če pa sestri ne bo, pa jo pust pri gmah…
vedno boš vedela, da ti si hotela spravo ,ona ne …tko, da …bojo tud starši vedeli, katera ga serje …
Takoj se pobotajta!!
Dalj časa boš vlekla, težje bo. Zato telefon v roke, pokliči jo, povej ji, da jo zelo, zelo pogrešaš, da ti je žal, ker si se do nje neprimerno vedla, zmeni se z njo, da se dobita sami pri njej ali pri tebi. Ne bo ti žal, s tem boš oplemenitila svoje srce. Saj se imata vendar radi in “ponos” tu ne igra nobene vloge. Radi se imejta!! Škoda slehernega trenutka za neumne zamere!
Zaradi arogance (nadutosti, ošabnosti) je največ gorja na svetu. Tako da, če je ženska “Visoka”, potem se ne bosta v življenju ravno dobro razumeli. Sta si rekli kdaj ena drugi : Prosim, oprosti…? Če tega ni, potem ….Kaj pa starši, kako ste ljubljene od matere in očeta ? različno ali enako ? Če tega ni v enaki meri bilo, potem….
Meni pa nikoli ne bo jasno, kako se lahko sestre na smrt skregajo. Ponavadi iz kakih banalnih razlogov. Mi se tudi ne razumemo ravno najlepše vedno, ampak družina je vedno na prvem mestu. Znamo se skregat, ampak nikoli nobenemu ne zamerimo. Ja, kako pa bi blo, da ti cela družina hrbet obrne, ko pa so oni edini, na katere se lahko 100 % zanesemo? Žal mi je za te razpadle družine, ker mora bit res hudo živet skregan al pa na neki distanci. Ne vem, moje mnenje pač.
jaz bi pustila pri miru sestro…tudi tebe bo počasi minilo pogrešanje. Čas bo postavil stvari na pravo mesto, če pa ne pa tudi prav.
Meni gredo tudi na živce takšne zamere, in tudi meni se je nekaj podobnega zgodilo, zdaj spet govoriva s sestro, pa ti povem, da nimam pravzaprav nič od tega, nekako nisva na isti valovni dolžini. skratka počutila sem se bolje, ko sem bila odmaknjena.