Skregala sva se na sprehodu
No, jaz sem tudi najprej pomislila, da bi se rad na skrivaj kaknši javil po telefonu. In kot je ena napisala, če ima “uradni” telefona doma, ni nujno, da nima kje še kakšnega skrivnega, ki ga ima pa s sabo. In tudi meni se zdi totalno blesavo, da greste skupaj na sprehod, potem bi se pa kar ločili in vsak nekaj po svoje. Daj pelji ga enkrat v šoping v Italijo, potem pa predlagaj, da ti in otroka vzamete avto in greste v eno smer, on pa po drugi smeri do doma. Pa naj štopa v Slovenijo, bebec.
Poznamo samo njeno zgodbo, zato je težko komentirat zakaj je hotel po drugi poti. Odvisno, mogoče je hotel po daljši poti, da bi imel od sprehoda več in je nerazumljivo povedal? Mogoče si je želel po težji oziroma zahtevnejši poti in avtorica posta tega ni razumela? Ne vem, ampak jaz še vedno mislim, se človek kar tako na sredi poti ne more spomnit in rečt – zdaj pa pojdi ti tu naokrog, jaz grem pa tu naokrog in se tamle spodaj dobiva. Če je to to, potem je bolano :S, če pa je razlog drug in je ženska ven padla še preden ji je lahko povedal zakaj bi on tako, je pa druga pesem.
Če bi moja dva fanta to predlagala, bi jaz to sprejela enostavno kot igro, ki bo zabavna za otroke in bi šla po drugi poti, zakaj pa ne. Če bi se bala izgubiti, bi to možu povedala in gotovo me potem ne bi več silil. Ne vem, zakaj se ne bi dalo rešiti drugače, zakaj nista poslušala otrok, ki sta si želela malo adrenalina na sprehodu (sin gotovo, hči pa itak se je potem odločila za očita, ker mami je tečnarila da se boji in hči je izbrala tistega, ki bi jo bolj varno pripeljal do cilja).
Ta prepir ni bil le nedolžen prepir. Vidva morata vajin odnos na teh točkah še predelati, vendar ne na sprehodu in ne v pričo otrok, ki pri vsem tem nista bila nič kriva in bi bila za njiju le zabavna igra, katere se je domislil očka.Po moji skromni oceni imata težave s komunikacijo in nezaupanjem (predvsem ti vase) in potem to prenašata drug na drugega. O njem si premalo napisala, ampak ti že na veliko prenašaš strahove na hčerko, ki te ima trenutno za vzor in je na dobri poti, da bo v svojih odnosih imela podobne težave.
Ali se tebi le zdi, ali pa mogoče res – on o vsem odloča? Ti se sicer večinoma nekaj upiraš, uspeš pa le s trmo in ga kaznuješ potem s tem, da mu “odvzameš” kak bonus;) ….
Pazi, to so nevarne igre. On ne razmišlja po žensko, zanj je beseda: ne – le ne in nič drugega…..in če bi ti le rekla, ne, ne grem po drugi poti, s tabo grem – bi razumel. Ti si pa seveda razpredala, zakaj, pa kako, pa kaj ima za bregom, pa zakaj morate tako, če si si ti zamislila da boste šli skupaj…ipd.
Ko sta z otroci, se igrajta z njimi, tudi kavboje in indijance! Ko bosta želela pa skupaj na sprehod, pa se primita za roke in pojdita skupaj. Tudi če bosta otroka za vama hodila, vaju bosta pustila pri miru -ker otroci čutijo, kdaj mamica potrebuje očita;).
Te delitve, na fante in punce, pa da se gre na sprehod kao, družinsko – v resnici pa bi bila tišina, če ne bi bilo otrok v bližini – to so pa po navadi dobri znanilci odtujenosti med partnerjema – na okolico (beri sosede) pa to deluje kot happy family – of course:))))
Ni bila malenkost in še se bo ponavljalo!
Podpišem. Avtorico razumem. Zakaj jo je hotel odriniti stran? Če so šli skupaj na sprehod, naj bi tako nadaljevali, ali pa bi predlagal drugo pot, vendar vsi štirje skupaj in če ona ne bi želela, bi lahko šla po začrtani poti.
Če ni nekaj zadaj, je tip malo čuden.
Čudi me tudi, kako ste povečini “razumevajoče” do take kaprice, po drugi strani pa za vsako stvar večina tuli: “Loči se!”
Niste pomislile, da ji je mogoče neprijetno sami oz. sami z otrokom v gozdu?
Hvala za vaša mnenja, še kakšno bo dobrodošlo.
1. Nima ljubice.
2. Naj pojasnim, da se je on kar naenkrat zmislu, da bi šli vsak po svoji poti, po začrtani (pa saj sploh ni važno) bi šel on, po drugi pa jaz, ki je sploh ne poznam kar sem mu tudi povedala, in je začel, da sem šla tam že njamanj 5 krat, kar sploh ni res, on je šel, ker rad hodi tod okoli, jaz pa ne, in nisem mu mogla nikak dopovedat, da jaz tu še nisem bila, nato je nastal kreg, vpričo otrok, in ko je tako vztrajal in tačnaril, ZAKAJ HUDIČA JAZ NE MOREM ENKRAT MALO DRUGAČE, ko ni in ni mogel razumeti, da ne poznam poti, sem se obrnila in šla nazaj po isti poti, ampak pazi to, danes ko se bova o tem pogovorila, bo itak rekel, da to ni res, vse bo zanikal, da ni bilo tako, da me ni silil, bla bla…..da sem tam že hodila, vse me bo poskušal prepričati….
drugače smo bili celo pot ok, edino mali je nekaj vmes tečnaril, jaz nisem nič težila, skoraj celo pot sem bila tiho, saj smo itak malo tekali, se pogovarjali, vse je bilo normalno, dokler ni ON začel težiti in ne JAZ. In kaj mi bo še rekel, da sem uničila lep izlet oz. nedeljo, ja jaz sem jo uničila. itak.
Meni se zdi malo čudno tvoje sklicevanje na nepoznavanje poti. Saj najbrž niste blodili po amazonskem pragozdu.
Ampak še mnogo bolj me pa čudi to njegovo forsiranje ločenih poti. Če bi res želel popestriti sprehod z nekakšnim “kdo bo prej” tekmovanjem, bi to najbrž jasno povedal vam trem. Če bi se želel s sinom kaj pogovorit, bi to lahko omenil tudi tebi. Kaj bi tu dejansko sploh lahko bil razlog za takšno skrivnostnost in trmasto vztrajanje?
Očitno mu je to, da greste po ločenih poteh, veliko pomenilo. Če bi šlo samo za trenutno idejo, najbrć ne bi vztrajal, ko je videl, da se bosta skregala zaradi tega.
jaz tudi nisem za take ad hoc variante.
Dvakrat sva šla v hribih tako po svoje, s tem da sem jaz z otroci fino zašla. Ne bi prišla pred temo nikamor, če se ne bi s pomočjo mobijev in pastirjev “uskladila” kje sploh smo.
Tako da se jaz takih špilov ne grem, pa tudi če gre samo za Polhograjce. Če se dogovorimo, da gremo skupaj na sprehod, gremo skupaj in se skupaj tudi vračamo. Navsezadnje, če pričakujem, da grem sama po poti, ki je ne poznam, se o njej prej pozanimam, ogledam razcepe na zemljevidu…ipd..
Če pa hoče experimente, pa se naj jih gre sam.
Jaz te čisto razumem, nekateri moški zatežijo u nulo za brez vezno stvar. Tak je bil tudi moj,se pripravljen skregati do konca za čist brez veze. Prav si naredila da si se obrnila ,kaj ko se njemu dvigne boš pa ti sama lutala po gozdu, kr neki. Poznam take sorte tipov ki znajo zatežit da je kar joj, kot eni otroci. Ne se sekirat nič ne pomaga, drugič se pa predno greste od doma pomenite kako pa kaj, da veš prej. lp