Skregala sva se na sprehodu
A je kaj v zraku, vsi se nekaj kregamo te dni.
No mi smo šli včeraj po kosilu lepo na sprehod (midva in otroka) v gozd. Vse lepo in prav. Sredi poti, po dobri uri hoje, se mož zmisli, da se bomo razdvojili in šli vsak po svoji poti, z njim bi šel sin, z mano hči, in se potem tam in tam dobimo, ker ne poznam dobro gozda, se nisem stinjala, plus tega se mi je zdela ideja čist mimo, zakaj bi šli vsak po svoje, če smo pa SKUPAJ na sprehodu, kot družina!
In potem še hčerka reče, da ona gre z atijem, torej se midve s tem nisva strinjali, onadva pa sta težila, zakaj pa ne, pa saj to je čar sprehoda, bla bla, in tako sva se sredi gozda prepirala, on meni, naj grem po drugi poti, jaz nisem želela it, otroci so cvili po svoje, sin bi šel z atijem, hči tudi, jaz pa naj grem po drugi poti…halo, nisem več imela potrpljenja in sem se obrnila (trmasta kot sem) in šla po isti poti nazaj domov, hčerka se mi je pridružila in tako sva šli midve domov po isti poti, onadva pa ne vem po kateri. Zelo sem bila je jezna.
Najbolj od vsega me je razjezilo to, da sva se sredi sprehoda, sredi gozda prepirala o tako brezvezni stvari, lepo bi nadaljevali sprehod po začrtani poti in bi bilo vse OK, ampak ne, on hoče vedno nekaj drugače, neke spremembe, meni pa ni do tega, jaz sem bolj za ziher varianto.
Res sem žalostna ali jezna, saj ne vem, hudo mi je bilo včeraj in mi je še danes. Sploh se nisem včeraj nič več z njim pogovarjala.
Hvala, ker ste brale, začenja se sezona sprehodov, mi smo slabo začeli.
ne, ne, sigurno ni šlo zato, da bi se želela kaj pogovoriti, to si on pač na hitro zmisli, ker večkrat to dela, hoče biti avanturist la kaj?!
tako kot je rekla, kakšnsmils, zakaj bi jaz sama hodila po gozdu (ali pa s hčerko) itak pa nisem poznala te nove poti in sem mu tudi povedala, pa je še kar težil.
Mal miru si je človek zaželel. Nič posebnega. Ne vem zakaj mu nisi ugodila. In seveda je začela tudi hčer potem silit k očetu, ko je pa videla, da je mami sitna in ne bi bilo nič zabavno z njo. Namesto, da bi se ločili in vsak po svoje uživali in bi imela ti krasno priložnost za bit malo sama s hčerko, si naredila cel kraval. Bravo mami!
Najbolj od vsega me je razjezilo to, da sva se sredi sprehoda, sredi gozda prepirala o tako brezvezni stvari, lepo bi nadaljevali sprehod po začrtani poti in bi bilo vse OK, ampak ne, on hoče vedno nekaj drugače, neke spremembe, meni pa ni do tega, jaz sem bolj za ziher varianto.
malo še preberi to, kar si napisala.
1. kregala sta se oba. Ali si zdaj jezna na njega ali nase?
2. …o tako brezvezni stvari: glej zgoraj, Če je bila tako brezvezna, se pa ne bi kregala, a ne?
3. …sprehod po začrtani poti; kako? ste prej doma sedli pa jo natančno določili? ali ni čar takih sprehodov ravno raziskovanje, iskanje novih poti itd. Kje je bila ta pot začrtana? v tvoji glavi?
4. …nekaj drugače, neke spremembe….ah, da je meni takšen…
Ne zameri, ampak mislim, da gre za čisto neben bei epizodo, ki bi jo morala oba čimprej premostiti; ampak, ne, TI si NJEGA zanjo kaznovala, stavim, da si se še zvečer čemerno obrnila na svojo stran….in tudi mislim, da si najbrž otročja, zamerljiva in gospodovalna.
pazi…iz malih stvari rastejo velike ločitve…