Skrbi v nosečnosti
Spoštovani dr. Pušenjak,
mogoče bi za moj problem bil pravi naslov psihiater ali pa zakonska posvetovalnica, ker sem pa noseča se obračam na vas. Sem v 19. tednu nosečnosti.
Danes se je moj mož odločil, da se odseli, moj prvi, še nerojeni otrok pa me je čisto rahlo brcnil.
Prepiri in nesoglajsje se je pričelo po zanositvi, prepričana sva že bila, da bova brez otrok. Mož si je vedno želel otroke, jaz pa ne. Vedno mi je kariera več pomenila kot otrok. No, ko pa sem zanosila, sem se odločila, da otroka obdržim. Mož srečen kot še nikoli…jaz pa vedno bolj nerazpoložena, razdražljiva, neznosna do onemoglosti. Ljubosumna, prepirljiva, … ne vem kako se še lahko opišem. Sedaj mi je žal, po vsakem prepiru mi je bilo žal. Pred nosečnostjo je bil zakon več ali manj harmoničen. Sedaj pa se še sama ne poznam. Mož se je v zadnjih štirih mesecih trudil z menoj, boril z mojimi “muhami”, me spet tolažil, pa spet ob meni izgubljal potrpljenje, sedaj pa tudi živce in odšel. Vem, da me ljubi, mislim, da se bo vrnil, potrebuje mir… Pa to vse ni pomembno vam kot ginekologu. Danes, ko sem začutila prve gibe, ko sem se zavedla, da to le niso vetrovi ali slaba prebava, pa me je začelo skrbeti tudi za otroka. Ko je danes odšel mi je rekel, da če bo z otrokom kaj narobe bom jaz kriva ker sem tako razdražljiva, nervozna in še, in še … nemogoča. Po vseh mojih izbruhih besa in ljubosumja, se še par ur ne pomirim, jočem in … včasih me je tolažil in včasih se je tudi sam razjokal zaradi mene, je najboljši moški na svetu. Danes pa me ne tolaži več, mislim, da ne zmore več.
Koliko močen je najin otrok? Bo prenesel vse te izbruhe jeze svoje mame? Ne vem več ali so to samo hormoni, ali kaj je v moji glavi? Pred nosečnostjo nisem imela teh težav. Poskušala se bom pomirit in bit dobra žena in mama. Povejte mi prosim, če se moje napake še dajo popravit. Rada bi imela zdravega otroka, koliko sem mu že škodila? Sedaj sem sama, žalostna…prestrašena…
Spoštovani,
psihologi menda (tega nisem študiral) zagovarjajo mnenje, da se osnove človekovega značaja, praga za bolečino, razdražljivost, odzivnost na okolico in vsega podobnega začnejo oblikovati že v maternici. Pri tem je zelo težko ločevati med genetskimi, torej podedovanimi in pridobljenimi, če hočete “naučenimi” lastnostmi. V nekem organskem smislu, torej tako, da bi imel okvaro v delovanju kakega organa, menim, da svojemu plodu, bodočemu otroku s svojimi izbruhi niste škodili, kako izlivi hormonov ob strahu, jezi, razburjenju in stresu vplivajo na “mehke” lastnosti otroka, pa znanost do danes še ni dovolj raziskala.
Vsekakor vam ne glede na karkoli svetujem, da obiščete psihiatra, če drugega ne zato, da se morda naučite obvladovanja svojih čustev, morda celo ob pomoči zdravil. Če je namreč tako velika razlika med zavestnim zaznavanjem, da to kar počnete ni dobro in podzavestnim, ko iz neznanega razloga vseeno razdiralno vplivate na svojo okolico, potem imate vsekakor hud problem, ki mu sami ne boste kos.
PB, pridruži se nam mamicam in očkom na forumu Starši staršem, se boš lažje privadila in sprijaznila s prihajajočim otrokom. Mogoče te je samo strah novonastale situacije. Pa razčisti vzroke zaradi katerih si prej bila proti…
Ko boš s seboj poravnala račune in boš sama sebi všeč, boš tudi partnerju.
Upam, da nam kaj napišeš na forumu.
Korak naprej je že to, da si dojela situacijo..
Lep dan
Ajda
Dr Pusenjak,
Najprej hvala za vse odgovore, ki jih z veliko mero potrpljenja podajate na forumih vcasih panicnim bodocim materam, kakrsna sem jaz.
Sem drugic noseca, in sicer 5 tednov. Zelo zgodaj, vem, in karkoli se lahko se zgodi. Sem starejsa bodoca mati (38 let) in ne vem, kaj mi je, ampak skrajno se bojim, da bo z otrokom kaj narobe. V nasprotju s prvo nosecnostjo ne cutim nobenih znakov, niti povecanih prsi, kar me skrbi.
Skrbi me tudi npr. toksoplazmoza, ki sem jo mogoce prejela v prvih dveh/treh tednih s tem, ko sem vedoc za riziko (ampak nevede za takratno nosecnost) pojedla domaco salamo, kozji sir, ki sem ga redno kupovala v trgovini, downov sindrom, za katerega imam povecano moznost, cerebralna paraliza, rdecke, norice itd, ki jih imajo morebiti otroci okoli mene itd. Berem vase odgovore na to in ono temo in ne vem, ali mi vse to koristi ali ne. Ne pomaga, da prijateljica dela v zavodu s tezko prizadetimi otroci in poslusam o tem, kako hudo je, kako jih starsi bodisi zapustijo (ali eden od starsev, kot tudi vi na enem od forumov omenjate) ali pa pretirano skrbijo le zanje in zanemarjajo zdrave otroke..
Naj se povem, da me edino to tolazi, da obstajajo testi (cetudi invazivni), na podlagi katerih lahko ugotovite genetske napake in da se bom v primeru, da do tega pride odlocila za splav. Ampak nocem, da celo nosecnost razmisljam le o tem in klicem nesreco nase.
Mogoce je to vprasanje za psihologa in ne za vas. Zavedam se, da vse skupaj meji ze na obsesijo. Ali me lahko kako pomirite? Statistika pri starejsih materah? Kaksno zaporedje testov mi priporocate, da se pomirim?
Hvala. LP.
Spoštovani,
če prebirate vsebino tega portala, potem vam kaj novega skoraj ne morem povedati. Preden ne boste noseči vsaj 12 tednov, itak ni mogoče preiskati veliko, razen, če je nosečnost živa. Prva priložnost za kaj več je nuhalna svetlina in pripadajoča zgodnja morfologija ploda. Takrat se lahko pogovorimo o invazivni preiskavi, ki je najprej mogoča prav v tem času in sicer biopsija horionskih resic. Po tem posegu vam v 3 tednih pošljejo izvid kromosomske zgradbe ploda in če je kaj narobe vas povabijo genetiki na posvet in vam pojasnijo možnosti. Seveda so te preiskave namenjene prav temu, da je mogoče ob pomembnih napakah nosečnost prekiniti. Infekcije v nosečnosti so druga tema in nanje nimamo veliko vpliva. Nosečnicam lahko zgolj svetujemo, naj se čim manj gibljejo po zaprtih prostorih, v katerih je veliko ljudi (nakupovalni centri, gledališča, kinodvorane ipd., zlasti v hladnih mesecih, ko je tudi sicer več prehladnih obolenj in gripe, pa tudi drugih respiratornih viroz in pljučnic. Iracionalni strahovi ali obsedenost s čimerkoli okrog tega pa bo res bolj primerno za psihologa kot za ginekologa ali splošnega zdravnika.
Dr Pusenjak,
Hvala vam za izcrpen in hiter odgovor.
Prosila bi vas za mnenje.
V zadnjih treh tednih sem bila trikrat pri ginekologu. Prvic 5 tednov in 1 dan noseca. Ginekologinja ni videla nicesar in mi je rekla, naj se vrnem cez 14 dni.
Oglasim se pri ginekologu 7 tednov noseca, ultrazvok pokaze GV 0.7 cm veliko, brez utripa. Rekel je, da to kaze na nosecnost, ki je nekje med 5. in 6. tednom in naj pridem cez en teden.
Vceraj sem se ponovno oglasila pri njem in na svoje in njegovo presenecenje zagledala GV v velikosti 0.87 cm (!!!) in plod v velikosti 0.7 cm z zelo mocnim utripom. Poslal me je na preiskavo krvi, ki je pokazala HCG 30175 .
V petek imam ponovno pregled.
Svojemu ginekologu popolnoma zaupam, on me miri in pravi, naj ne skrbim in o morebitnih tezavah sploh noce govoriti na tej tocki. Ampak jaz si ne morem pomagati.
Poleg vsega navedenega zgoraj me skrbi, da zaostanek v rasti pomeni kaksne resne in trajne poskodbe, ki jih kljub sodobni medicinski opremi in postopkih ne moremo zaznati? Ce da, kaksne? Ali je mozno, da bi Euthyrox imel vpliv na to (jemljem tablete 25 mg)? Ker meritev nisem opravljala nekaj casa, je mogoce to nepotrebno? Okuzba s toksoplazmozo? Kaj se bi lahko bilo?
Kaj pa, ce se ta nosecnost nadaljuje tako, da je vedno neki borderline in nikoli ne vemo, ali bo ali ne? Je to mozno?
Hvala za odgovore in za vso vaso pomoc.
LP
Spoštovani,
če bi se tako zgodaj zgodilo karkoli pomembnega, bo to kasneje jasno ob morfologiji ploda, kajti vse pomembne spremembe tako zgodaj, se s časom zgolj povečujejo in poglabljajo. Dejstvo, da uporabljate minimalni odmerek Euthyroxa ne vpliva na nič. Tudi če bi povsem zdrava ženska brez ščitničnih težav jemala tako malo tiroksina, bi zaradi tega zgolj za to razliko razbremenila normalno delujočo ščitnico in se to na daljši rok ne bi nič poznalo. Sicer pa jemljete verjetno 25 uG (mikro), ne 25 mG (mili) ? 🙂 O nekem “borderline stanju” ne bi razpravljal. Raje bi priporočil, da si pri 12/13 tednih privoščite nuhalno svetlino, saj se takrat da ugotoviti že večino res katastrofalnih nepravilnosti v razvoju pri plodu.
Spoštovani,
noseča sem 7t 6 dni in sem bila danes izpostavljena kemičnim izpustom in sicer žganju plastike v polzaprtem prostoru, približno uro in pol (plastika se je žgala v električni pečici).
Sedaj me zelo skrbi, da sem s tem škodovala nadaljnjemu razvoju ploda. Kakšne so torej možnosti, da sem škodovala otroku in ali bi se morebitne nepravilnosti videle na nuhalni svetlini in morfologiji ali morda šele po rojstvu otroka. Hvala za odgovor.
Spoštovani,
na srečo takšne reči ne gredo tako neposredno in katastrofalno, kot se bojite. Sicer takole, na pamet, res ne bo mogoče ugotoviti, kaj se je žgalo, koliko česa se je pri žganju plastike sprostilo, koliko tega ste vdahnili in koliko vdahnjenega je morebiti prispelo do zarodka itd. ipd., ampak na splošno je tveganje, da bo zaradi tega kaj narobe z otrokom, ekstremno majhno, še zlasti, če vi sami zaradi vdihavanja teh plinov niste utrpeli nobene neposredne škode. Tudi na NS si zaradi tega ne obetam posebnih posledic.
Spoštovani,
preskok iskre ali tresenje statične elektrike na plod nima nobenega vpliva. Lahko ste povsem mirni.
Pozdravljeni.
Pišem tukaj, ker mi joče odpreti nove teme.
Noseča sem 18t4d. Že nekaj časa se mi občasno pojavljajo bolečine znotraj nožnice. Kot zbadanje oz. bolečina kot da bi nekdo zarezal z nožem. Traja dan, dva, nato izzveni. Ponavadi me takrat tudi kar močno boli na področju mehurja.
Vodo smo že preverjali, če bi bila sečila pa je vedno bp.
Razumem, da se maternica širi, ampak mi je čudno prav locirana bolečina znotraj nožnice?
Lahko gre za maternični vrat? Ali kakšno resno težavo?
ginekologinja mi je nazadnje predpisala vaginalne globule (3tedne zapored) ampak ni nič drugače. Izcedek imam (kolikor sem brala) normalen, mlečno bel, včasih več, včasih manj.
Hvala za odgovore.
Spoštovani,
za resnejše razmišljanje o vaši težavi bi bilo treba o vas vedeti malo več kot le značaj težav. Vse je namreč v nekem kontekstu, zato zdravniki posegamo po metodi, ki se ji reče “anamneza” (pripoved). Dopolnimo je pogosto s številnimi podvprašanji ki včasih sežejo tja do praprastaršev… OK, v vašem primeru to slednje res ni potrebno, ampak o vaši preteklosti, zlasti reproduktivni, bi pa bilo pomembno kaj vedeti. Pa tudi o morebitnih prestanih operacijah, če ste jih imeli, zlasti v predelu trebuha in rodil. Potem eventualno ni nepomembno vedeti, v kakšnem položaju so sicer vaša rodila. 90% žensk ima maternico izven nosečnosti v AVF (anteverzija, antefleksija), okrog 10% pa jo ima v RVF (retroverziji, retrofleksiji ali retroverziji antefleksiji). To lahko vpliva na obsežnost sprememb v položaju maternice in sosednjih struktur med nosečnostjo, ko vse raste in se spreminja, odriva ipd. Tega ne pišem zato, da bi vam bilo kaj bolj jasno, ker tega brez poznavanja anatomije in fizilogije ne boste razumeli, ampak zato, da razumete, zakaj samo izpostavljanje težave brez vseh okoliščin zdravniku ne omogoča smiselnega sklepanja o razlogih za težavo.
Kaj je vaša ginekologinja dejansko zdravila z vaginalnimi globuli, ne vem, ampak če je zdravila vaše zbadanje oziroma bolečine, je bilo to iz obupa, da pač nekaj predpiše ter pridobi čas, ne zato, ker bi vedela, kaj se dogaja.
V bistvu pa nas dejansko zanima, če se dogaja kaj daljnosežnega (vnetje , npr. slepiča ipd.), kar je treba takoj in brezkompromisno zdraviti ali pa gre za nekaj nepomembnega. Če se vam vaš MV ne krajša, plod je živ in živahen, ni krvavitve, ni na novo nastalih, obilnih izcedkov, ni temperature, ni urinske infekcije in bolečine niso neznosne, potem gre za nekaj, kar ne potrebuje zdravniške obravnave temveč le eventualno simptomatske terapije bolečine, če je ta dovolj huda, da ne omogoča normalnega funkcioniranja. Zelo verjetno je v tem primeru vse zgolj posledica sprememb, ki jih vsiljuje rastoča nosečnost.
Glede MV ne vem, ker mislim, da ga ginekologinja še ni merila. Krvavitev ni, kakšnega čudnega izcedka tudi ne, temperature tudi ne. Samo ta bolečina, ki pride in gre. Zbadanje v nožnici pa včasih ostane še par dni. Zaradi teh bolečin imam vseskozi strah, da bo nekaj narobe in se v nosečnosti ne morem sprostiti.
Stara sem 29, rodila še nisem, imela sem en splav tik pred to zanositvijo (v 6.tednu), niti nisem imela nobene operacije na področju rodil.
Torej nima kaj posebnega biti narobe. Se bo preprosto treba navadit in sprejet določene težave kot del nosečnosti.
Se pravi lahko mirno počakam na 15.2., ko imam tudi morfologijo in takrat povprašam glede mv če mi ga ne bo merila? Je navada, da se v času mv preveri tudi mv?
Na kakšne stvari naj bom pozorna v tem času, če bi se pojavile? Obilnejši izcedek? Kakšne barve?
Bolečina, ki ne bi popustila? Še kaj specifičnega?
Seveda, sprejmem z veseljem vse bolečine in tegobe, le prepričana bi rada bila, da mi ne grozi kakšna resna stvar in da je vse skupaj normalno.
MV se ne meri rutinsko in mnogi imajo z interpretacijo meritev žal tudi težave, zato je celo sporno takšno prakso uvajati, ne da bi se v točno ta namen praktično usposobilo vse ginekologe. Sama preiskava je sicer res preprosta, če poznamo pravila, ima pa žal preveč pasti, zato je vsesplošna uporaba te metode prej škodljiva kot koristna. Če se bo dogajalo kaj pomembnega, sem prepričan, da boste vedeli, da nekaj ni v redu.
Mirno lahko počakate na morfologijo sredi februarja. Prepričani pač ne morete biti v nič, imate pa ogromno razlogov za utemeljeno upanje, da se nič posebnega ne dogaja in nenazadnje, karkoli bi se dogajalo, medicina proti temu nima nobenega učinkovitega sredstva. V glavnem se bolj kot ne pretvarjamo, da imamo kak vpliv tako, da vam nalagamo razne prepovedi in zapovedi, ki pa žal nimajo vsa skupaj nobenega učinka.
Spoštovani,
osnova zaupanja je lahko le kombinacija transparentnosti delovanja, samokritičnosti(poznavanja meja znanja) in empatije. Predpogoj za uporabnost merjenja dolžine MV je enotnost v uporabi metode, dosledno upoštevanje omejitev metode ter dosledno upoštevanje teh omejitev pri klinični interpretaciji meritev. V praksi pa žal srečujemo stihijsko, nedosledno in nepravilno uporabo te metode brez kritičnega zavedanja morebitnih posledic takšne uporabe na dolgoročne izide pri otrocih, katerih matere v nosečnosti pretirano zdravimo zaradi domnevno prekratkega MV v nosečnosti.
Merjenje MV pri nosečnicah je torej orodje, ki ga velja uporabiti pri tistih, ki so rizične za ponovitev zapletov kot je zelo prezgodnji porod pred 32. tednom v preteklosti zaradi prezgodnjega odpiranja MV (popustljiv MV), pri dvo in več plodni nosečnosti, pri nosečnicah z zapleti, ki povzročajo prezgodnji porod (preobilna količina plodovnice) in pri nosečnicah, ki imajo simptome prezgodnjega poroda (krvavitev, popadki ipd.). Pri sicer zdravih nosečnicah brez simptomov in brez obremenilne anamneze pa rutinsko merjenje MV lahko prej škodi kot koristi, ker obstaja tveganje, da se določeni nosečnici pripiše tveganje za prezgodnji porod, čeprav je kratek MV lahko tudi del povsem fizioloških sprememb v 3. tretjini nosečnosti.
Seveda je samoplačniško mogoče meriti MV, ampak vam to odsvetujem, če tega ne opravi nekdo, ki je do metode ustrezno kritičen. Nekateri imamo za to preiskavo celo certificirano licenco pri FMF (Fetal Medicine Foudnation), ki je metodo razvila pred skoraj 20 leti, certificirani izvajalci iz celega sveta pa so navedeni na njihovi spleti strani in nekaj takšnih je tudi v Sloveniji(trenutno 69):