Lep pozdrav! Imam partnerja, ki je že okoli tridesetih let, jaz pa sem zelo mlajša. Skupaj sva malo več kot dve leti in v tem času se je zdravil za depresijo oz. se še zdravi. Ker nimam nobenih drugih izkušenj s tem, sem si o depresiji malo več prebrala na internetu in se mi zdi, da ima partner resnejše psihološke težave kot je le depresija. Ker ne vem na koga naj se obrnem za pomoč, bi vas prosila za nasvet.
Tudi karakterno je moj partner bolj hitre jeze in zelo hitro spreminja razpoloženje. Vendar se velikokrat zgodi, da jezo spravlja name z žaljivkami. Sicer vidim, da me ima rad in tudi veliko naredi zame in mu ni noben problem. Je pa že namigoval o tem, da bi si vzel življenje. Zgodilo se je tudi, da je govoril kako bo poškodoval koga drugega in ravno danes je rekel, kako bo nekoga ubil, ker mu je dolžen nekaj denarja in mu ga ne vrne. Ne vem ali naj resno jemljem te grožnje ali ne.
Sem pa že pomislila, da ima kakšno drugo osebnostno motnjo ampak enostavno sama ne morem soditi o tem. Kriterijem, ki sem jih našla na spletu pa dokaj ustreza. Ima izrazito šibko samokontrolo, je zelo impulziven. Zna biti neodgovoren in se lagati. Nagnjen je k dolgočasenju in podobno. Nekoč me je zelo užalil ampak ko sva se potem o tem pogovarjala, sem videla da sploh ni razumel zakaj je to narobe, opravičil se je, ker se je moral, da se ne bi več prepirala. Zanima me, kako mu lahko pomagam in če mu sploh lahko pomagam? Pripravljena sem mu pomagati, če bo tudi sam želel vendar sploh ne vem ali je res potreba po tem, da gre k psihologu.

Pozdravljena malamalica!

V zvezi ste z partnerjem, za katerega pravite, da se zdravi za depresijo. Poleg tega pa pri njem opažate vedenje, ki vas bega in se sprašujete ali ima poleg depresije še kakšno osebnostno motnjo. Osebnostne motnje so sicer dokaj pogoste. Sama sicer ne morem presojati o tem kaj je z vašim partnerjem, glede na napisano pa me vznemiri predvsem to, da partner stresa svojo jezo na vas z žaljivkami. To je nedopustno. Nihče vas nima pravice žaliti. Poleg tega pa je breme tega, da vam nekdo govori, da bo nekoga ubil, tudi veliko. Pravite, da ne veste, ali naj resno jemljete njegove grožnje. Načeloma je treba vedno resno jemati govorjenje o samomoru. Kadare pa nekdo izrablja to za grožnje in želi s tem nekaj doseči v smislu, da mu ustrežemo, sicer…- potem gre za izsiljevanje pred katerim se moramo zaščititi. Skrbi me tudi to, ko pravite, da vas je partner prizadel, da se je sicer opravičil vendar ni dojel zakaj je bilo to narobe. Ne zveni ravno dobro.
Posvet pri strokovnjaku- psihologu, psihoterapevtu, psihiatru- bi bil dobrodošel. Ali partner sicer obiskuje psihiatra? Mogoče bi šla naslednjič skupaj. Sicer pa vam toplo priporočam, da poskrbite zase in ne poskušate za vsako ceno “reševati” partnerja in ga spremeniti, saj je zelo verjetno, da se njegova osebnost kot takšna ne bo spremenila in boste v odnosu le vedno znova razočarani. Vsekakor je na njemu, da se odloči za pomoč. Postavite mu jasne meje in na njem je ali bo poiskal pomoč psihologa in delal na kontroli impulzivnega vedenja in na spreminjanju vzorcev vedenja. Lahko se obrne tudi na društvo za nenasilno komunikacijo.

Vse dobro vam želim,

Bernarda