Pozdravljeni,

oglašam se vam, ker sem že popolnoma brez moči in ne vem več kaj narediti. Začelo se je cca. dve leti nazaj. Mož je bil vedno ljubitelj piva, ampak nikoli se mi ni zdelo, da ima s tem problem. Pil je ob dogodkih na katerih se po splošnem prepričanju pije. Potem pa je začel piti vsak vikend. Običajno je bil to samo en dan, potem cel vikend. Saj veste kako to gre. Pil je večinoma doma, ko se je “malo usedel”. Zadeva se je stopnjevala do faze, ko se je sredi noči odpeljal, divjal z avtomobilom. Tako smo prišli do prve “štale”, ko so ga zaprli do streznitve. Izpit je obdržal, ker mu ga sodnik ni vzel. Plačal je visoko kazen in zadeva je bila zaključena. Nekaj mesecev je dal s pitjem mir, ker je bil dogodek vseeno še zelo svež. Potem pa poskus samomora s tableti. Bil je mrtvo pijan, doma sam, nažrl se je tablet. Pred tem mi je vse povedal po telefonu. Jaz ga nisem jemala resno, ker je vedno trdil, da se nikoli ne bi ubil. Pa sem šla kljub temu po hitrem postopku domov. Našla sem ga skoraj v nezavesti. 112, brez pumpanja. Ko se je “streznil”, so ga naslednji dan poslali domov. Ok, dobil je antidepresive in pogovor pri psihiatru. Jaz sem bila ogorčena, da so ga tako hitro izpustili, ampak nisem imela moči kaj drugega storiti. Spet je minilo nekaj popolnoma treznih mesecev, normalno je funkcioniral. Potem je pa prišel dan D. Popolnoma se je napil, odkolovratil od doma (jaz ga na silo nisem mogla zadržati, ker je le močnejši od mene, poleg tega nisem hotela narediti scene pred otrokom). Ni ga blo en dan, dva dni, tri dni. Tudi, ko sem ga klicala je bil odsoten, skoraj ni mogel govoriti, ko pa je, je blodil, kako mu prisluškujejo, kako smo vsi proti njemu….to je zvenelo iz dneva v dan hujše. Vmes je prišel spat za eno noč domov, potem ga spet ni bilo. Peti dan sem imela dovolj. Nekako sem ga dobila domov, klicala 112 in policijo in so ga skoraj na silo odpeljali v Polje. Tam je bil na zaprtem oddelku 3 dni, potem je šel domov. Naj povem, da je tam ob sprejetju napihal 2 promila in bil pod vplivom kokaina. To naj bi bila prelomnica, ki naj bi ga streznila, saj je sam rekel, da je bilo v Polju strašno, da ona ne paše tja in da tega nikoli več ne bo ponovil. Začela sva obiskovati psihiatra, poleg antidepresivov je dobil še antipsihotike. Psihiater je sumil na biploarno motnjo, pa jo je zavrgel, pravzaprav ni dobil nobene konkretne diagnoze, razen depresije. Vse tablete je jemal redno, razen ko je pil. Pravzaprav, ko pije itak zanemari tudi svojo osebno higieno. Ne ve kje hodi, menda da ga je vsepovsod dovolj. Z računa pobere ves denar in ga zafučka bogve za kaj. Tako posledično tonemo še v brezno stalnega sposojanja denarja, komaj pokrijemo položnice. No saj, en mesec še gre, ampak to se dogaja že dve leti in sedaj smo popolnoma na psu. No, od poskusa samomora do tega izpada je minilo 3 mesece. Potem se je spet za 3 mesece skuliral. Potem spet, pa spet par mesecev miru (ampak nikoli več kot 3 mesece) in spet. Od novega leta se to ponavlja na mesečni bazi. Običajno okoli dneva plače ga ni po cel vikend. Vozi ne, ker mu ne dam avta, pa tudi, če bi mi grozil, mu ga ne bi dala. Kar gre, niti ne pokliče več. Ko se strezni je poln obžalovanja, hodi za mano kot polit cucek. Nima pojma kje je zapravil denar – ali pa laže. Vmes ni naredil ene stvari, ki bi izobljšala njegovo psihično stanje. Po letu in pol je nehal jemati vse tablete in moram reči, da sedaj vidim, da sploh ni bilo razlike, ko jih je. Ko je trezen je normalen, sicer uspešen v službi, vesten, vse. Ima dobro plačo, urejeno in zdravo družino. Ampak on ne naredi nič, kar misli, da bo minilo samo od sebe. In sedaj ne vem ali je njegov osnoven problem alkohol ali kaj drugega. Vsekakor alkohol sproži njegovo nenormalno stanje. Naj povem, da so obiski na policijski postaji postali neka stalnica. Stalno ima neke zagovore za svoja nenormalna dejanja. Ali naredi kako sceno sredi trgovine in ga odpeljejo, ali se predstavlja za uradno osebo in ga prijavijo, ali komu grozi….posledično na leto plačamo po vsaj 3.000€ kazni….ovadbe še ni dobil. Izrazito pa sovraži policijo, jih namerno izziva, ampak nikoli, ko je trezen. Kakorkoli, on ima kar neke fleše na nekaj mesecev (od novega leta vsak mesec), najbolj me pa skrbi to, da je začel ogrožati otroke. Recimo, da se odloči, da jih bo sam peljal na izlet, pa pride domov totalka pijan, z otroci v avtu :(. Ne zaupam mu več, najbolj me je pa strah, da si bo kaj naredil….recimo, danes me je strah iti domov, ker se ne javi na telefon (ima spet velikega moralnega mačka, ker ga tri dni ni bilo doma)…bodisi spi kot top ali pa je mrtev. Ta negotovost, ta naveličanost, to sranje non stop. Ne zmorem več.

Spomnila sem se še to. On je velik manipulator, mogoče celo kronični lažnivec…ne vem, vem pa to, da me je strah. Pa zadnje leto je postal bolj previden, začel je piti vodko, namesto piva, da kao ne smrdi, ampak jaz ga vidim po očeh, da je pil, ampak vedno zanika. Ker se to stanje stopnjuje. Večkrat je bil že na PHP-ju za nekaj dni. Potem se vrne domov, spet “prenovljen” in poln sklepov za naprej, ki pa nikoli ne trajajo dolgo. Do mene in otrok ni nikoli nasilen, edino zna me zmerjati in obsojati, recimo da imam ljubimca, kot pravim njegove blodnje so včasih prav neverjetne. Prosim vas za kakršenkoli nasvet. Na zdravljenje v bolnico noče. Zaveda se, da ima problem, ampak on si ne more pomagati, ko ga prime. Da ga prime blaznost, je pa ponavadi povod kakšna krivica ki se mi zgodi, problem v službi, itd.

Kje je tista meja, ko žena reče možu, da ima dovolj in gre?

Lepo pozdravljeni!

Meje si morate postaviti sami. Vi ste tisti, ki se boste odločili ali ste sposobni vložiti še kaj energije in pomagati svojemu partnerju. Toda, težko je biti v pomoč nekomu, ki tega ne želi. Gospod bi nujno potreboval strokovno pomoč – redno psihoterapijo, prav tako redne obiske pri psihiatru.

Kdaj se je vse skupaj začelo? Je morda doživel kakšen poseben dogodek? Kakšen je bil vajin odnos? Kakšni so bili odnosi v družini? Potrebno je najti vzroke za nastale posledice.

Lep pozdrav,

Barbara Sarić, psihoterapevtka