Skrbi me
Pozdravljeni,
ze od rojstva se mi zdi, da je moj dojencek drugacen.
Po izjemno stresni nosecnosti, komplikacijam v nosecnosti in po porodu, se je rodil zahirancek, rojen dva tedna prej, inducirano. Vse od rojstva dalje je spal minimalno (cez dan le kaksni dve uri), ponoci par ur, tudi danes (7m) ni nic drugace. 4 mesece smo imeli grozne krce podnevi in ponoci, smo v razvojni zaradi nesimetrije in pocasnega razvoja (sele zdaj se je zacel obracati). Sele zdaj se je zacel malo bolj smejati, pa vendar se mi redko kdaj nasmeji – ko me vidi po nekaj casa odsotnosti ga ne zanimam kaj prevec. Nima nobenega zanimanja za gosto hrano in se ponoci se vedno doji na 2 uri. Je izjemno obcutljiv – nemudoma se zacne jokat ko ga oblacis, slacis, se avto ustavi, v trenutku ko se zbudi… trudimo se ga uspavati ob normalno uri, brez uspeha, saj vmes tolce z nogami, se obraca, joce, do cca 22.00, seveda je gor ze ob 5.00 po 3-4 dojenjih. sam se igra le po nekaj minut, potem spet jok, skratka, zame je to vse prej kot lepa porodniska, za pediatra jasno vse to ni nic.
Pozdravljeni.
V nosečnosti, med in po porodu sta z vašim fantkom doživela kar precej stresa in stisk, poleg tega še vedno kaže znake asimetrične zahiranosti.
Najprej naj vam povem, da je to, da ste kljub vsem težavam, ki ste jih imeli, uspeli vzpostaviti dojenje in fantka dojite še zdaj, velik, velik uspeh!
Porod je za dojenčka že sam po sebi stres, saj naenkrat pride v čisto novo okolje, polno neznanih dražljajev in sprememb, popolnoma sam je, nemočen in odvisen. Za vašega fantka je bila izkušnja poroda še posebej stresna, saj je bila stresna in komplicirana že nosečnost sama. V takem primeru dojenčki, vse te neznane dražljaje in spremembe težje sprejemajo, predvsem pa potrebujejo več časa, podpore in potrpljenja, da lahko za njih postanejo obvladljivi.
Za vašega fantka ste naredili ogromno že s tem, ko ste vzpostavili dojenje. Nadaljujte še naprej tako, razvajajte ga s svojo bližino, ljubeznijo in potrpljenjem.
Poskusite ugotoviti kaj je tisto, kar ga pomirja, mu daje občutek varnosti in delajte na tem. Poskusite z vzpostavitvijo stroge dnevne rutine saj je očitno, da ga vsaka sprememba zmoti. Ko se zbudi, naj bo vsak dan enako, enaka svetloba, iste besede, enake igrače…, tudi ob vsakodnevnih opravilih, hranjenju, na sprehodu, ob odhodu k počitku. S tem bo zagotovo pridobil občutek varnosti. Zaenkrat čim manj menjajte okolje.
Iz povedanega lahko razberem tudi, da najbolj potrebuje vašo bližino glede na to, da se stalno doji in ga gosta hrana ne zanima zelo. Poskusite ga torej zgolj držati ob sebi tudi kadar se ne dojita. Predvsem pa se poskusite sprostiti čeprav verjamem, da je v dani situaciji to za vas še kako težko. Vedeti pa morate; kadar ste v stiski in zaskrbljeni vi, to začuti tudi vaš fantek in postane še bolj nemiren.
Vem, da je za vas trenutno zelo težko, vendar verjemite, da bo vsak dan lažje. Oglasite se še in sporočite, kako vama gre.
Lep pozdrav,
Jasna Dolamič Gričar
Ne, tako zgodaj se še ne diagnosticira avtizma. Verjetno je njegovo vedenje povezano s težko nosečnostjo in težavami po porodu.
Svetujem vam, kot že rečeno, da poskusite z rutino, da pridobi občutek varnosti in ga čim več držite ob sebi tudi izven konteksta dojenja. Predvsem pa, poskusite se umiriti.
Prilagam vam priročnik “Zgodnji znaki avtizma”, zgolj zato, da vas pomirim. Verjamem, da se bodo težave z razvojem umirile.
https://www.zveza-avtizem.eu/wp-content/uploads/2019/06/ZGODNJI-ZNAKI-AVTIZMA-priro%C4%8Dnik.pdf
Lep pozdrav,
Jasna Dolamič Gričar
Slučajno sem zašla na ta forum, in bi povedala da imam podobno zgodbo, tudi jaz kar stresna nosečnost, rodil se je kot zahiranček,spal minimalno, shodil pri 15 mesecih, imel diagnozo hiperaktivnost, jemal tabletke Ritalin in Concerta kar nekaj let v osnovni šoli.S 15-tim letom je vse kar naenkrat minilo, naredil srednjo šolo brez problemov je že zaposlen in zelo dober rokometaš že od 13-tega leta.Toliko malo v tolažbo da se ponavadi slej ko prej vse uredi.
Spoštovani!
Na vas se obračam zaradi (mogoče pretirane) zaskrbljenosti. Danes smo bili na pikniku. Ker me je zelo strah, da meso ne bi bilo dovolj pečeno, najprej nisem želela jesti mesa. Potem pa sem le vzela nekaj, kar je izgledalo kot hrenovka, pa očitno ni bilo. Bi rekla, da je šlo za neko klobaso, le tanjšo. Ko sem prerezala se mi je zdela takšna roza, ne vem ali zaradi same sestave, ali zaradi premalo pečenja. Pojedla sem en kos, preostalo pa ob opazki raje dala partnerju. Na krožniku je ostal madež, za katerega ne vem, ali je sok od mesa/žara, ali je bila kri. Ker nisem želela izpasti nora, sem obdržala krožnik in pribor in potem na tem krožniku jedla zelenjavo z žara. Ali bi se lahko od tako male količine okužila z listerijo (en košček, pribor s katerim sem prerezala in isti krožnik)? Vedno, ko kam gremo se zgodi nekaj, da me skrbi…
Hvala za odgovor že vnaprej.