Skrb za otroka z posebnimi potrebami
Pozdravljeni
Sva starša 31 letnega otroka z posebnimi potrebami. Čez teden ga imava v domu za vikende pa je doma .Težava pa je v tem da ima mož službo kjer je odsoten večji del časa zato za naju ni vikendov ko je doma je čas za otroka samo to mu je na prvem mestu kdaj bo on doma .En čas sva imaka vsak drugi vikende zdaj pa ne gre ker je doma samo dva vikenda na teden tako da za naju ne ostane nič. Ne vem ali kot mati ne razmišljam prav vendar si sama želim bližine moža in tudi časa da ga preživiva skupaj saj sem res veliko sama ali pa sem v službi.Zadnje čase si ne upam več reči da kam greva saj mu je res prvo kako bo z otrokom ko bo v domu . Ali mu je to izgovor da se ne posveča odnosu ali pa se sama izčrpana po toliko letih skrbi za družino.Ne znam si pomagati stavek da”tako je pač pri nama”mi gre res na živce .Moram pa tudi povedatti da je mož prej skrben oče kot pa pozoren mož in da imam občutek da mu je to več kot dovolj .
Hvala za vas odgovor
Pozdravljeni,
razumljivo je, če bi bili po vseh teh letih izčrpani. Pri svojem delu spoznavam, da življenje pogosto ni ‘fer’ in da nekateri dobijo veliko težje življenjske preizkušnje kot drugi. Videti je, da ustrezno razmišljate kot mama in kot žena. Mislim, da je zelo dobro, da izrazite svoje želje, da se zanje pogajate, da tudi poveste kateri stavki vas motijo. Vprašanje pa je ali lahko z možem malce nadgradita svoje veščine upravljanja s konfliktom. V smislu ali mož najprej (1) sliši vaše želje, ali jih (2) razume in ali je (3) pripravljen narediti kompromis? In obratno, ali vi slišite moževe želje, jih razumete in ste pripravljeni na kompromis? Za kvalitetno upravljanje s konfliktom je skoraj neobhodno dobro razumevanje samega sebe. Npr. kaj je v ozadju tega, da je mož toliko odsoten od družine? Ali je so res samo službene zahteve ali pa je zraven še kakšna druga korist? In potem kaj je v ozadju tega, da mož čas s sinom tako izrazito postavlja pred čas z vami? Se mu sin smisli, se srečuje s kakšnimi občutki krivde, mu je kaj neprijetno pri preživljanju časa z vami? Itd. itd. Saj veste, vse to je najbolj elegantno razčistiti v pogovoru s strokovnjakom. Najboljše kar skupaj z možem, lahko pa tudi sami. Ker iz razumevanja ozadja bi potem izhajale rešitve. Lahko bi:
– skupaj z možem iskala kompromis, npr. na svetovanju ali sama
– vi sprejeli stanje v partnerstvu kot je in si poiskali manjkajočo bližino drugje. Recimo v aktivnostih, prijateljstvu, …
– v skrajnem primeru ugotovili, da tako stanje za vas ni sprejemljivo in postavili kakšen pogoj …
Lep pozdrav,
Uroš Drčić