Skoraj ne seksava
S punco sva skupaj že skoraj 5 let, zadnje leto tudi živiva skupaj, stara sva 29 in 23 let in se večinoma v vsem razumeva, edini problem nama predstavlja seks. Namreč jaz si želim seksat praktično vsak dan, ona pa povprečno največ enkrat na teden. Rezultat tega je napetost v zraku in posledično večkrat slab seks kot dober, ker ni spontan in ni strasti. Vsake toliko doživiva tudi kakšen res dober in strasten seks, a to je zadnje čase res prava redkost. Sicer se imava zelo rada, se ne varava in se spoštujeva ter si želiva skupne prihodnosti, a se zavedava da brez urejene spolnosti to ne bo šlo. Zaradi pomanjkanja oz. slabega seksa sva dostikrat slabe volje, takrat obupujeva in razmišljava o razhodu. V začetku veze sva bila bolj povezana kar se spolnosti tiče, s časom pa se vedno bolj razhajava. Meni seks pomeni veliko, punco si zaželim praktično vsak dan in zelo mi je hudo ko vidim da si me ona ne želi nazaj. Počutim se zavrnjenega in ne vem kaj naj storim. S punco se o tem ogromno pogovarjava (skoraj vsak dan), ona pravi da me ima še vedno rada ampak da ji je očitno upadel libido. Zakaj, ne ve. Mogoče tudi zato ker se o seksu stalno pogovarjava (ker ga meni manjka), torej je to skozi v zraku in se ne more spontano zgoditi. Jaz se včasih zadržujem in pretvarjam da si nič ne želim in da je vse OK ampak čez najkasneje nekaj dni ne morem več in rečem nekaj v stilu »kdaj bova pa kaj seksala« in sva spet tam. Zanima me če je ta stvar sploh rešljiva glede na to da je to stvar ki se mora zgoditi spontano in ne z dogovori. Poskusila sva namreč že marsikaj a ni nič pomagalo. Rada bi dosegla nek kompromis, recimo seks približno 3x tedensko, a hkrati sva mnenja da bo to zelo težko saj je seks nagonska stvar in se mora zgoditi spontano. Zanima me torej ali je ta problem sploh rešljiv. Je imel kdo od vas takšne ali podobne izkušnje? Se lahko veza nadaljuje ali je boljše če se konča? Midva si ne predstavljava konca veze in sva pripravljena narediti vse kar bo treba da bi se ta problem odpravil. Prosim za resna mnenja in pomoč, najlepša hvala že vnaprej!
Spoštovani!
Spolnost v partnerstvu je povezana z doživljanjem bližine in sposobnostjo delitve intimnosti z drugim.
To niso enoznačne zgodbe in zlasti pri zatikih ne gre računati na spontanost.
Pogovarjanje o problemih kot ga opisujete ima navadno učinek vztrajanje težave in vodi v izogibanje.
Moje izkušnje iz psihoterapevtske prakse govorijo o smislu dela na partnerski povezanosti, na raziskovanju globljega doživljanja v spolnosti in na spremembah v komunikaciji o tej temi.
Gre za potrebe v dveh različnih svetovih, za določeno logiko teh potreb, ki je psihogena in za medsebojno razumevanje in vzajemno empatijo je večinoma potrebna zunanja pomoč. S pari, ki so pridejo po pomoč zaradi zatikov na področju seksualnega življenja, raziskujemo na več načinov, kako si znajo (oz. ne znajo) sporočiti in vzajemno srečati svoje potrebe. Gre za načelo, da sta v odnosu dva, ki so-vplivata učinke.
Nekaj o tem si lahko preberete tudi na povezavi:
http://vezal.si/vezi/2012/01/28/psihicni-dejavniki-pri-seksualnih-tezavah-uvod/
Do sprememb v vedenju in do novih vedenj je mogoče priti prek raziskovanja vplivov sedanjega vedenja. Vaša velika želja po spremembi ima smisel in verjamem, da boste našli pot do ustrezne oblike pomoči.
Lep pozdrav,
