Skoki cez ovire
Lepo pozdravljeni!
Skoki cez ovire! Zakaj to pisem? Povedati zelim, da je zivljenje polno preprek in ovir, ki jih moramo premagati. Tudi motnje hranjenja so ena izmed ovir, sicer velika ovira, ki pa se jo da premagati. Vedno bolj verjamem v to, se vedno so spodrsljaji, vendar verjamem, se trudim verjeti, poslusam punce, ki so te motnje hranjenja ze premagale in to me drzi pokonci.
Ravnokar sem zakljucila zdravljenje Na Enoti za motnje hranjenja v Ljubljani. Nisem pozdravljena, vendar sem se v sebi odlocila, da hocem ziveti in zato moram seveda nekaj narediti. Mislim, da sem na dobri poti. Moj prvi cilj je, da vzdrzujem tezo, vsaj 46, 47 kg. Vem, da je ta teza za mojo visino 166 cm se vedno premala, vendar trenutno se nisem pripravljena sprejeti vec. Ne sprejemam se taksno kot sem, vendar sprejemam sedaj to kar mi govorijo drugi. Trudim se jih poslusati (predvsem glede teze, da ne bo pomote), trudim se zaupati specialistom, zdravnikom in jim verjeti, ceprav sebe se vedno vidim debelo. Mislim, da sem tu naredila velik korak k mojemu ozdravljenju. So dnevi, ko ne jem in dnevi, ko jem in bruham, pa spet dnevi, ko zberem dovolj moci in v miru pojem in to obdrzim v sebi. Ves cas se prepricujem, da je prav, da jem, da rabim doloceno tezo za zivljenje, da moram med ljudi. Resnicno se trudim in povem vam, da so ze vidne spremembe.
Mogoce je danes dan, ko pisem pozitivno, vendar je in vsakega takega dne sem vesela. Ne obupajte. Jaz se ze vec let borim z anoreksijo, obcasno bulimijo in se nisem obupala. Doma nimam ravno podpore, te bolezni enostavno ne razumejo, zato iscem moc v sebi in tudi vam svetujem tako. Lahko mi pisete na meil. Verjamem, da ste vse punce, kot tudi fantje enkratni, nadarjeni. Mnogo deklet, nekaj tudi fantov z motnjami hranjenja sem spoznala. Vsak je bil po svoje krasen in vsi zelo bistri in nadarjeni, zato tudi vi ali ti, ki beres to verjamem vate, verjamem, da si sposoben premagati bolezen. Lahko se povezemo in smo drug drugemu opora.
Vse vas imam rada in pricakujem tudi kaksen odziv.
Petra
halo. bom fuuuul kratka, ker se mi zelo mudi. stara sem 18let, probleme s hrano mam od 7.razreda-5 let. bruham al pa stradam. totalna katastrofa. vlka sem 166cm, teža mi niha od 47-52kg. nisem suha, niti slučajno..prej sem bla odličnjakinja, zdej komi izdelujem. čist sem adijo. zaklučn letnik, metura pa to, js se pa tak zabavam..neki me sam zanima..kake so možnosti da se grem zdravit?!?!?!? rabim popoln nadzor..ker nič druga ne pomaga..prosim če ma kdo naslove al pa spletne strani od kakih ustanov,komun,itd..,naj mi napiše. se javim drugič-bolj na široko..
lp*
Bulimija
Tudi pri meni so dnevi ko sem pozitivna, a čedalje več je tistih dnevov ko je moje telo podvrženo negativni energiji.
Pred dvema mesecama sem bila en velik sonček, vsa pozitivna in vsem sem tudi to pozitivno energijo oddajala. Srečna sem bila jaz, srečni so bili vsi okoli mene.
Zdaj je vse v razsulu. Ko sem enkrat začela bruhati, nisem več znala nehati.
Vse se je začelo iz velikega strahu, da bom izgubila fanta…
Doma ne vejo. Če bi pa izvedeli, bi samo poslušala očitke. Saj itak drugega ne znajo. Že od nekdaj so mi očitali in čeprav nisem bila nikoli debela (le dekle z poudarjenimi oblinami) sta mi starša vedno govorila, da sem debela. Sovražim ju zaradi tega! Vedno se za vse počutim kriva, vedno že za najmanjšo stvar jokam… Iz srečne deklice zdaj dekle s samomorilskimi misli… Pa seveda to ni prvič, a tako dolgega obdobja še ni bilo.
Dopoldan ko sem v šoli ne jem nič, ko pridem domov, jem kosilo, potem pa enostavno ne znam več nehat. Požrem vse kar vidim, predvsem sladke stvari. Potem pa seveda grem bruhat, kajti nebi prenesla, da bi imela še samo en kilogram več. Po bruhanju sem seveda popolnoma ižčrpana in potem se ne morem učiti. Potem grem tečt (deset kilometrov), se stuširat in takrat se dobim s fantom. Vsak dan je isto.
Nimam ne volje, ne energije za učenje, pa bi jo morala imeti, kajti imam si še veliko za popravit.
Stara sem 17 let in hočem živeti, pa vseeno ne. V meni se vse bije. Ne vem več, kdo sem, kaj sem, vem le, da hočem biti suha. Hočem imeti 50 kilogramov, zdaj jih imam 63 (170 cm). Počasi propadam (notranje) in tudi moj izgled je čedalje bolj bolan. Iz lepe, zdrave deklice, postajam razpadajoč bulimik. Ne znam nehati, pa si to srčno želim…
Mi lahko lepo prosim kdo pomaga? Fantu sem povedala za problem, tolažil me je, rekel da bova skupaj to prebrodila, a že drugi dan sem mu rekla, da tega problema ni več. Pa je! Plise help me!