ŠKODLJIVI dodatki k prehrani oz. – E-ji
Izredno škodljivi dodatki. ?e je le mogoče, se jim povsem izognite.
E102 tartazin Povzroča alergije, astmatične napade,
migrene, zamegljen vid, srbečico, vnetje
nosne sluznice, škrlatne kožne madeže.
Povezujejo ga z tumorji ščitnice in
poškodbami kromosomov. Še posebej je nevaren
za osebe, preobčutljivih na aspirin ter za
astmatike. V kombinaciji z E210 povzroča
hiperaktivnost pri otrocih.
E110 oranžno FCF Povzroča želodčne težave, slabost,
bruhanje, kožne izpuščaje, podobne
koprivnici, otekanje kože, alergije, ledvične
tumorje, poškodbe kromosomov, bolečine v
trebuhu, poslabšanje prebave, zavračanje
hrane. Povezujejo ga s tumorji pri poskusnih
živalih. Še posebej nepriporočljiv za osebe,
preobčutljivih na aspirin. Povzroča
hiperaktivnost pri otrocih.
E131 modro V Povzroča kožne izpuščaje, podobne koprivnici,
srbečico, slabost, bruhanje, motnje v krvnem
pritisku, drhtavico, ter težave pri dihanju
in druge alergijske reakcije. Povzroča
hiperaktivnost pri otrocih.
E132 indigotin Isto kot E131. Povezujejo ga tudi z
možganskimi tumorji.
E173 aluminij Povzroča številne alergijske reakcije,
povezujejo ga z Alzheimerjevo boleznijo,
povzroča osteoporozo.
E249 K nitrit Rakotvoren. Povzroča težave pri dihanju,
omotico in glavobol.
E250 Na nitrit Dokazano rakotvoren. Povzroča hiperaktivnost.
E310 propil galat Povzroča vzdraženje želodca ali kože, ter
krvne motnje (metemoglobinemija). Potencialno
rakotvoren.
E311 oktil galat Enako kot E310.
E312 dodecil galat Enako kot E310.
E620 glutaminska kislina Enako kot E621.
E621 mononatrijev glutaminat: Povzroča glavobol, pekoč in ščemeč
občutek v vratu in na podlakteh,
napetost obraza, žejo, hladen znoj,
omotico, slabost, diarejo, trebušne
krče, motnje v srčnem ritmu.
Povzroča možganske poškodbe pri
laboratorijskih živalih.
E622 monokalijev glutaminat Enako kot E621.
E950 acesulfam K Povzročil raka pri poskusnih živalih,
škodljivo vpliva na ščitnico.
E951 aspartam Povzroča: glavobol (tudi zelo močan) in
migrena, slabost, vrtoglavica, nespečnost,
izguba kontrole nad udi, zamegljen vid,
slepota, izguba spomina, nejasen govor, vse
vrste depresije, ki pogosto vodijo v
samomorilske težnje, hiperaktivnost, črevesne
in želodčne motnje, epileptični napadi, kožne
poškodbe, izpuščaji, napadi tesnobe, bolečine
v mišicah in sklepih, neobčutljivost,
spremembe razpoloženja, utrujenost,
menstrualni krči (tudi izven cikla), izguba
sluha ali zvonjenje v ušesih, izguba ali
sprememba okusa, simptomi podobni tistim pri
srčnem napadu, astma, stiskanje v prsih.
Kronične posledice, h katerim aspartam
bistveno prispeva: multipla skleroza,
hormonske težave, Alzheimerjeva bolezen,
Parkinsonova bolezen, hipoglikemija,
možganske poškodbe (tumorji), neuro-endokrine
okvare.
E952 ciklamat Povzroča migrene, je potencialno rakotvoren,
povzročil raka in poškodbe na modih pri
poskusnih živalih.
E954 saharin Potencialno rakotvoren. Povzročil raka pri
poskusnih živalih.
E924 K bromat V večjih količinah povzroča slabost,
bruhanje, diarejo, bolečine. Povzročil raka
pri poskusnih živalih.
Škodljivi dodatki. Poskusite se jim povsem izogniti, če pa to ni mogoče, omejite zaužite količine na minimum.
E122 azorubin Povzroča kožne izpuščaje, podobne koprivnici,
ter zadrževanje vode. Še posebej
nepriporočljiv je za osebe, preobčutljive na
pri otrocih.
E123 amarant Lahko povzroči astmo, ekceme in hiperaktivnost.
Pri laboratorijskih živalih povzročil poškodbe
in smrt zarodkov. Potencialno rakotvoren.
E127 eritrozin Povezujejo ga s tumorjem ščitnice in
poškodbami kromosomov.
E235 natamicin Povzroča slabost, bruhanje, anoreksijo,
diarejo, vzdraženje kože.
E251 Na nitrat Potencialno nevaren zaradi pretvorbe v nitrit
v telesu.
E252 K nitrat Dalj časa trajajoče uživanje že majhnih
količin lahko povzroči slabokrvnost in vnetje
ledvic. Pri zaužitju večje količine lahko
povzroči močne bolečine v trebuhu, bruhanje,
mišično oslabitev, omotico in nepravilen
pulz. V nekaterih primerih se v želodcu
pretvori v nitrit, ki je potencialno
rakotvoren.
E320 butil hidroksianizol (BHA) Povzroča alergijske reakcije
in hiperaktivnost.
Potencialno rakotvoren, povzroča
raka pri poskusnih živalih.
E321 butil hidroksitoulen (BHT) Enako kot E320.
E407 karagenan Povezujejo ga z rakom in čirom na želodcu.
E421 manitol Potencialen alergen. Povzroča diarejo, motnje v
delovanju ledvic, slabost, bruhanje.
E508 K klorid V večjih količinah povzroča čir na želodcu.
E553(b) talk Povezujejo ga z rakom na želodcu.
Pogojno škodljivi dodatki. Rizične skupine naj se jim povsem izognejo. Tudi za vse druge je priporočljivo, da se jim čimbolj izogibajo.
E100 kurkumin Nepriporočljiv v primeru žolčnih kamnov,
zlatenice, kolik in zastrupitve jeter.
E104 kinolinsko rumeno Povzroča hiperaktivnost pri otrocih,
ter dermatitis.
E107 rumeno 7G Povzroča alergijske reakcije pri astmatikih
in hiperaktivnost pri otrocih.
E124 rdeče R4 Povzroča alergijske reakcije, še posebej pri
osebah, preobčutljivih na aspirin ter pri
astmatikih.
E129 rdeče AC Povzroča alergijske reakcije, še posebej pri
osebah z občutljivo kožo. Povezujejo ga z
rakom pri poskusnih živalih.
E155 rjavo HT Povzroča alergijske reakcije pri astmatikih,
ter ljudeh, preobčutljivih na aspirin. Povzroča
preobčutljivost kože.
E174 srebro Dolgotrajno redno uživanje lahko povzroči okvaro
ledvic, ter modro-sivo barvo oči, nosa, nosnic,
grla in kože.
E180 rubin Zaostri simptome pri ljudeh z astmo, vnetjem nosne
sluznice in koprivnico.
E210 benzojska kislina Povzroča kožne izpuščaje, podobne
koprivnici, astmo, nevrološke motnje.
V večjih količinah povzroča želodčne
težave. V kombinaciji z E102 povzroča
zelo močno hiperaktivnost pri otrocih.
E211 Na benzoat Pri ljudeh z astmo, preobčutljivostjo na
aspirin in koprivnico lahko povzroča
poslabšanje simptomov, še posebej v
kombinaciji z E102. Povzroča hiperaktivnost
pri otrocih.
E212 K benzoat Enako kot E211.
E213 Ca benzoat Enako kot E211.
E635 dinatrijev 5′-ribonukleotid Povezujejo ga s kožnimi
izpuščaji do 30 ur po zaužitju
(odvisno od občutljivosti posameznika).
1510 etanol Alkohol. Škodljivi učinki so splošno znani.
Manj škodljivi, vendar ne nenevarni dodatki. Previdno pri uporabi.
E120 karminska kislina Povzroča hiperaktivnost pri otrocih.
E128 rdeče 2G Povzroča težave, povezane s krvnim hemoglobinom
in hiperaktivnost pri otrocih.
E133 modro FCF Povzroča hiperaktivnost pri otrocih.
E151 črno PN Povzroča hiperaktivnost pri otrocih.
E153 sajasto črno Potencialno rakotvoren. Prepovedan v ZDA.
E154 rjavo FK Povzroča hiperaktivnost pri otrocih.
E160(b) anato Povzroča koprivnico. Lahko povzroči
hiperaktivnost pri otrocih.
E216 propil p-hidroksibenzoat Povzroča alergijske reakcije.
E218 metil p-hidroksibenzoat Povzroča alergijske reakcije,
ki v glavnem prizadenejo kožo.
E220 žveplov dioksid Povzroča astmatične napade, uničuje
vitamin B. Težko prebavljiv za ljudi
z okvaro ledvic.
E221 Na sulfit Enako kot E220.
E222 Na hidrogen sulfit Enako kot E220.
E223 Na metabisulfit Enako kot E220.
E224 K metabisulfit Enako kot E220.
E225 K sulfit Enako kot E220.
E228 K hidrogen sulfit Enako kot E220.
E264 amonijev acetat Povzroča slabost in bruhanje.
E281 Na propionat Povezujejo ga z migrenami.
E319 TBHQ Povzroča slabost in bruhanje. Doza 5g je smrtna.
E334 vinska kislina V večjih količinah povzroča črevesni katar.
E412 guar gumi Povzroča slabost, napenjanje in krče.
E420 sorbitol V večjih količinah lahko povzroči vetrove in ima odvajalen učinek.
E422 glicerol V večjih količinah povzroča glavobol, žejo, slabost in povišan krvni sladkor.
E440(a) pektin V večjih količinah povzroča vetrove.
E441 želatina ?e je pridobljena iz živalskih virov jo povezujejo z možnostjo okužbe z BSE (bolezen norih krav).
E503 amonijev karbonat Draži sluznico.
E626 gvanilna kislina Lahko povzroči protin.
E627 dinatrijev gvanilat Enako kot E626.
E629 kalcijev gvanilat Enako kot E626.
E633 kalcijev inoziat Enako kot E626.
E925 klor Uničuje hranljive snovi, rakotvoren. Pogosto dodan pitni vodi.
E926 klorov dioksid Glej E925.
E967 ksilitol Pri poskusnih živalih povzročil ledvične kamne in imel odvajalen učinek.
Povsem nenevarni dodatki.
E101 riboflavin vitamin B2.
E140 klorofil Naravno barvilo zelenih rastlin.
E160(a) karoten Naravno barvilo v korenju in drugih rumenih in oranžnih sadežih. ?lovekov organizem ga pretvarja v vitamin A.
E160(d) likopen Naravno rdeče barvilo v paradižniku in številnih drugih sadežih. Zmanjšuje tveganje raka.
E160(e) beta-apo-8′-karotenal (C30) Naravno oranžno barvilo.
E160(f) etilni ester beta-apo-8′-karotenske kisline Naravno oranžno barvilo.
E161(b) lutein Naravno rumeno barvilo, prisotno v zelenih listih in drugod.
E161(g) kantaksantin Naravno rumeno barvilo, prisotno v gobah, ribah, famingovih peresih.
E162 betanin Naravno škrlatno barvilo iz rdeče pese.
E163 antocianini Naravno vijolično barvilo iz cvetja.
E170 kalcijev karbonat Kreda. Neškodljiva v zmernih dozah.
E260 ocetna kislina Sestavina jedilnega kisa, pridobljena iz lesnih vlaken.
E290 ogljikov dioksid Mehurčki v gaziranih pijačah.
E300 askorbinska kislina Vitamin C.
E306-E309 tokoferol Vitamin E.
E322 lecitin Emulgator, pridobljen iz soje, jajčnega rumenjaka, arašidov, koruze ali živalskih virov. Neškodljiv. V večjih količinah lahko povzroči želodčne težave.
E330 citronska kislina Zaradi jezikovne pomote napačno razumljena kot škodljiva in celo rakotvorna. V resnici povsem neškodljiva naravna snov.
E341 kalcijev fosfat Mineralna sol, gradnik kosti.
E343 magnezijev fosfat Bistven mineral.
E375 niacin Vitamin B3.
E381 amonijev feritni citrat Bistven mineral.
E400 alginska kislina Smola iz morskih alg.
E406 agar Smola iz morskih alg.
E519 bakrov sulfat Bistven mineral.
Področje aditivov ureja Pravilnik o aditivih za živila (Ur.l.RS št.43/04). Kakovost in zdravstvena neoporečnost aditivov sta predpisani v Pravilniku o merilih čistosti za aditive (Ur.l. RS 04/05).Deklariranje in označevanje aditivov je predpisano v Pravilniku o splošnem označevanju predpakiranih živil (Ur.l.RS št.50/04)
Vse prvilnike lahko najdete na spletni strani uradnega lista UL Online.
Tabela, ki jo je posredoval Matevž je zelo uporabna in upam, da nebo zamere, ker sem dodal še eno, ki je malo bolj izpopolnjena. Mogoče je kdo, ki ga aditivi zanimajo malo podrobneje.
Obstaja pa tudi podrobna tabela, ki vsebuje formule in vse ostalo, tako, da lahko vidite kemečno setavo aditivov.
Še nekaj o aditivih.
Razlogov za dodajanje aditivov je več. Dodajajo se za podaljšanje trajnosti živil, kot stabilizatorji teksture, dodatki za zgoščevanje, zaradi porasta organoleptične vrednosti živil, za izboljšanje nutritivne vrednosti itn.
Aditivi se glede na funkcijo, ki jo opravljajo v živilih, oz. glede na tehnološke zahteve, delijo v kategorije:
Dodatki za stabilizacijo:
Konzervansi – podaljšajo obstojnost živila
Antioksidanti – podaljšajo obstojnost živila, preprečujejo kvarjenje živil zaradi oksidacije
Zaščitni plini – uporabljajo se pri pakiranju živila
Eemulgatorji – ohranjajo zmes dveh ali več faz, ki se sicer ne mešajo (npr. voda in olje)
Emulgirne soli – spreminjajo beljakovine tako, da se razpršijo v siru
Zgoščevalci – povečajo viskoznost
Želirne snovi – tvorijo žele
Stabilizatorji – stabilizirajo, ohranjajo ali okrepijo obstoječo barvo živila, ali vzdržujejo fizikalno kemično stanje živila
Dodatki s senzoričnimi lastnostmi: barvila, sladila, ojačevalci arome
Dodatki pri predelavi živil in kot delovna pomagala: pH regulatorji, encimi, kulture, mikroorganizmov, topila, nosilni plini, dodatki za bistrenje.
TAKOLE BOM ODGOVORIL: ŽE OPATINJA HILDEGARD IZ BINGNA(12.STOL.)JE ZAGOVARJALA SVOJO UGOTOVITEV, DA VSA SVEŽA HRANA, KI KMALU NE RAZPADE, NI PRIMERNA ZA PREHRANO ČLOVEKA! IZJEMA SO SUŠENI SLADKI MANDLJI IN PIRINA MOKA,TER SUŠENO SADJE IN ZELIŠČA.
KUPUJTE SVEŽA IN EKOLOŠKO PRIDELANA ŽIVILA, PIJTE(FILTRIRANO) VODO ALI ZDRAVILNE ČAJE, PA STE REŠILI SVOJ PROBLEM.
čE PA IMATE KOMPLEKSE, VAM BOM PRIPOROČAL STROKOVNO POMOČ. DAL VAM BOM KONTAKT, NA VAŠO ŽELJO, SEVEDA.
UPAM, DA SEM POMAGAL.
LP
HAHAAHHA JA IN?? PA ŠE KUJ SMO TU JOOJ PROKLETI HIPPIJI JOOJ TO PA TO PA ONO KO NI NARAVNO NI VREI MA JA VALDA JAS ŽE OD MALEGA PIJEM ENERGIJSKE NAPITKE PA JEM HRANO IZ TRGOVINE PA NVM KAJ ŠE PA SN ŠE VEDNO TU PA POLOVICA SVETA TUDI HAHAAHAH BUTLI OBJEMITE DREVO HIPIČKE. aja pa tota vprašanja za proti e-slami so malo prelahka za malo bolj pametnega človeka recimo da bi res lahko kaj malo lažjega dali aja pa po poklicu sn mehatronik operater nič v zvezi z dohtorni in veh precej tega sranja tak da HAHAHA HIPPIIJII!!!!!!!
strašno… lih gledam eno suho salamo iz hoferja k sm kupu… ima E250, ki je rakotvoren…
Celo na wikipediji piše da zadeva v stiku z želodčno kislino pa je rakotvorna…
KAKO LAHKO TO PRODAJAJO???
Ok glede na sestavine ki so še notri (sv. meso, gov. meso, sol… itd… in potem še ta E250 ki je praktično tudi sol) suha salama pa je ovita v ovoj ki je bel…
Predvidevam da je ta bela snov na ovoju ta E250 ki je rakotvoren če ga poješ… Ampak ovoja od suhe salame se itq ne je… tako da ni nč hudga pol… Usaj upam da je tko……..
Bela snov na ovoju je žlahtna plesen, ali pa gre za potiskan ovoj. E250 ali natrijev nitrit je s tehnološkega vidika in vidika varnosti živil nujno potreben pri proizvodnji (suhih) klobas. E250 se lahko zamenja tudi z E252 ali kalijev nitratom, kadar gre za dolgo zorene mesnine (npr. suhe salame z žlahtno plesnijo).
Oba aditiva delujeta kot konzervansa in sredstvo, ki pripomore k značilni barvi (suhih) mesnin. Brez dodatka teh aditivov (suho-)mesnim izdelkom, ki niso zoreni več mesecev (kot je to npr. kraški pršut), bi bilo tveganje za preživetje patogenih mikroorganizmov kot sta npr. salmonela, listerija, klostridije, pseudomonade, itd. neprimerno večje. Torej, povedano zelo laično, bi bila verjetnost, da umreš zaradi zastrupitve s hrano neprimerno večja, kot da sedaj dobiš raka zaradi zaužitega E250. E250 je vsebovan tudi v t.i. mesarski soli, ki se jo kupi za izdelovanje domačih klobas. Tudi bio-mesnine zaradi naštetih razlogov vsebujejo E250!
Res je tudi, da pri segrevanjem nad 130 °C nastajajo škodljivi nitrozamini, zato se klobasam namenjenih izključno za peko na žaru, E250 naj ne bi dodajalo!
“Kancerogenost” E250 kot tudi vseh ostalih aditivov je praviloma pogojena z zaužito količino. Mesninam se praviloma dodaja okoli 2-2,5% nitritne razsolice (jedilne soli, ki ji je dodano od 0,4-0,6% E250) glede na surovo mesno testo. Dejanska vsebnost v surovem mesnem testu je torej največ 150 mg/kg. S Pravilnikom o aditivih za živila je določena tudi največja končna količina v izdelkih, ki je 50 mg/kg (praviloma se v praksi dosegajo vrednosti okoli največ 3 mg/kg!).
“Škodljivost” se meri s t.i. acceptable daily intake ali ADI-vrednostjo, ki pove, kakšno količino neke snovi smemo dnevno varno zaužiti (v mg/kg telesne teže). Za E250 velja ADI-vrednost 0,1 mg/kg telesne teže. Pri povprečni teži 70 kg, bi torej zdrav človek lahko varno zaužil 7 mg E250. Akutne zastrupitve nastanejo, če človek zaužije več kot 0,5 g (torej 500 mg) E250.
Če torej povzameva, bi lahko 70 kg človek varno zaužil vsak dan vsaj 2 kg!!! povprečnih mesnin ali 150 g mesnin zelo neodgovornega in neizkušenega proizvajalca, ki ne izvaja rednih kemijskih analiz svojih izdelkov in se torej ne zaveda, da dodaja tehnološko gledano preveč E250. A pri 2 kg zaužitih mesnin je škodljivost E250 v primerjavi s škodljivostjo maščob resnično zanemarljiva! Do akutne zastrupitve zaradi E250 bi prišlo, če bi povprečen človek pojedel kar 10 kg mesnin neodgovornega proizvajalca ali skoraj 170 kg “povprečnih” mesnin.
Podobno “študijo” bi se dalo izvesti s drugimi t.i. “škodljivimi” aditivi. Vsako pretiravanje pri prehrani je škodljivo za naš organizem. Uživanje samo predelane in enolične hrane seveda vodi do zdravstvenih težav. Bolj kot da na vsaki embalaži iščemo “škodljive” E-je, je smotrno, da uživamo uravnoteženo in raznoliko prehrano. Sladkorja torej npr. ne zamenjujmo kategorično s sladili, da bi shujšali – a občasno uživanje umetnih sladil v zmernih količinah vsekakor ne bo škodilo telesu.
Bela snov na ovoju je žlahtna plesen, ali pa gre za potiskan ovoj. E250 ali natrijev nitrit je s tehnološkega vidika in vidika varnosti živil nujno potreben pri proizvodnji (suhih) klobas. E250 se lahko zamenja tudi z E252 ali kalijev nitratom, kadar gre za dolgo zorene mesnine (npr. suhe salame z žlahtno plesnijo).
Oba aditiva delujeta kot konzervansa in sredstvo, ki pripomore k značilni barvi (suhih) mesnin. Brez dodatka teh aditivov (suho-)mesnim izdelkom, ki niso zoreni več mesecev (kot je to npr. kraški pršut), bi bilo tveganje za preživetje patogenih mikroorganizmov kot sta npr. salmonela, listerija, klostridije, pseudomonade, itd. neprimerno večje. Torej, povedano zelo laično, bi bila verjetnost, da umreš zaradi zastrupitve s hrano neprimerno večja, kot da sedaj dobiš raka zaradi zaužitega E250. E250 je vsebovan tudi v t.i. mesarski soli, ki se jo kupi za izdelovanje domačih klobas. Tudi bio-mesnine zaradi naštetih razlogov vsebujejo E250!
Res je tudi, da pri segrevanjem nad 130 °C nastajajo škodljivi nitrozamini, zato se klobasam namenjenih izključno za peko na žaru, E250 naj ne bi dodajalo!
“Kancerogenost” E250 kot tudi vseh ostalih aditivov je praviloma pogojena z zaužito količino. Mesninam se praviloma dodaja okoli 2-2,5% nitritne razsolice (jedilne soli, ki ji je dodano od 0,4-0,6% E250) glede na surovo mesno testo. Dejanska vsebnost v surovem mesnem testu je torej največ 150 mg/kg. S Pravilnikom o aditivih za živila je določena tudi največja končna količina v izdelkih, ki je 50 mg/kg (praviloma se v praksi dosegajo vrednosti okoli največ 3 mg/kg!).
“Škodljivost” se meri s t.i. acceptable daily intake ali ADI-vrednostjo, ki pove, kakšno količino neke snovi smemo dnevno varno zaužiti (v mg/kg telesne teže). Za E250 velja ADI-vrednost 0,1 mg/kg telesne teže. Pri povprečni teži 70 kg, bi torej zdrav človek lahko varno zaužil 7 mg E250. Akutne zastrupitve nastanejo, če človek zaužije več kot 0,5 g (torej 500 mg) E250.
Če torej povzameva, bi lahko 70 kg človek varno zaužil vsak dan vsaj 2 kg!!! povprečnih mesnin ali 150 g mesnin zelo neodgovornega in neizkušenega proizvajalca, ki ne izvaja rednih kemijskih analiz svojih izdelkov in se torej ne zaveda, da dodaja tehnološko gledano preveč E250. A pri 2 kg zaužitih mesnin je škodljivost E250 v primerjavi s škodljivostjo maščob resnično zanemarljiva! Do akutne zastrupitve zaradi E250 bi prišlo, če bi povprečen človek pojedel kar 10 kg mesnin neodgovornega proizvajalca ali skoraj 170 kg “povprečnih” mesnin.
Podobno “študijo” bi se dalo izvesti s drugimi t.i. “škodljivimi” aditivi. Vsako pretiravanje pri prehrani je škodljivo za naš organizem. Uživanje samo predelane in enolične hrane seveda vodi do zdravstvenih težav. Bolj kot da na vsaki embalaži iščemo “škodljive” E-je, je smotrno, da uživamo uravnoteženo in raznoliko prehrano. Sladkorja torej npr. ne zamenjujmo kategorično s sladili, da bi shujšali – a občasno uživanje umetnih sladil v zmernih količinah vsekakor ne bo škodilo telesu.[/quote]
Waw, super razlaga! in ja se strinjam, dejstvo je taksno..
Kakorkoli že, ne jemo samo meso, ki vsebuje nekatere sporne dodatke, jemo tudi kruh, čipse, čokolade in druge sladkarije, razne namaze, kečape, juhe iz vrečk, izdelke iz krompirja ali krompirjevih kosmičev (krompir se naj ne bi pogreval) in ostale konzervirane, zamrznjene ali vakuumirane izdelke, ki vsebujejo veliko problematičnih dodatkov. Vsi ti dodatki se v naših telesih kopičijo hitreje, kot so jih naši organi zmožni izločati. Poleg omenjenih dodatkov ali E-jev vsak dan dobimo paket pesticidov, hormonov in drugih škodljivih snovi, med drugim dobimo z nefiltrirano vodo tudi minimalne doze raznih antibiotikov, kontracepcijskih in drugih zdravil – kemikalij, če si bolan ali ne.
Za mene je sila enostavno. Če je neka snov strupena ali zdravju škodljiva, je ne želim, še manj pa potrebujem, niti v najmanjših količinah. Me ne zanima! Če je nekako vsesplošno znano, katere snovi so npr. strupene, ne vem zakaj jih naše vlade in tisti, ki o tem odločajo, sploh dovolijo uporabljati ali/in prodajati skrite v izdelkih? Lobiranje, podplačevanje, itd!!!! Verjetno se vsi strinjajo, da je človek že tako razvit, da bi z lahkoto strupe nadomestil z drugimi neškodljivimi sredstvi. Je pa res, da se potem ne bi služilo toliko denarja. Vsa svinjarija, ki jo ljudje pojedo, je zelo, zelo poceni. Da pa so vse te snovi, onesnaženost zraka, vode in zemlje razlog za vedno večje število obolelih in porast, kot pravijo zdravniki, avtoimunih ali imunskih in genskih bolezni, je jasno vsakemu bebcu. Neki moj prijatelj je bil dolgo, dolgo zdrav. Vsaj mislil je tako, ker pravzaprav nihče ne ve kaj se točno dogaja v njegovem telesu, dokler to ne izbruhne na veliko. Ugotovili so, da ima celiakijo, ki spada pod imunsko bolezen. Zanimivo, kako ima imunsko bolezen, če pa še gripe ne dobi. Imunski sistem ima odličen, dobil pa je imunsko bolezen. Kr neki! Ali pa nekdo je zdrav 40, 50 ali celo več let, potem pa dobi bolezen, ki jo imajo za gensko ali dedno. Sprašujejo ga kdo v družini je bil kaj bolan in taka jajca. Kako si lahko zdrav pol življenja, z nečesom kar v bistvu že nosiš v sebi, kar si že podedoval. Če zdravniki nimajo ideje od kod bolezen ali ustreznega pojasnila zakaj je do nje prišlo, jo vržejo v koš imunskih ali genskih oz. dednih bolezni. Takih bolezni je iz dneva v dan več. V bistvu pa je problem v splošni onesnaženosti in požrešnosti ljudi. Razna ljudstva, ki živijo v kolikor toliko čistem okolju in se prehranjujejo na način njihovih prednikov, imunskih in genskih bolezni ne poznajo. Strup je strup. Ne zanima me niti v promilih.
Tako bi morali razmišljati vsi, in kupovati samo zdravo hrano, piti dobro ali filtrirano vodo, po možnosti pa čim več hrane pridelati doma na svojem brezpesticidnem in brezkemičnem vrtu, ter gojiti živino brez
dodatkov hormonov, zdravil itd., hraniti pa jo izključno z dobro hrano, tako kot bi jo upal pojesti tudi človek. Torej brez GSO in pretvarjanja trupel v hrano.
Joj, ne ljubi se mi več, mislim, da bo zadosti. Nekaterim moje pisanje seveda ne bo všeč, upam pa da bo všeč večini, ki jim ni vseeno.