Sit sem svojega 9 letnega sina
“Zivljenje ni potica ampak trd oreh” in prav tako je tudi, ko pride do starsevstva. Najslabse kar lahko storis je, da si ustvaris neke ideje in pricakovanja kaksen bo otrok, kako bo vse oh in sploh dobr in tocno tko kot ste si vi zamislil. Verjetno boste brez zavedanja, da je otrok samosvoja, razvijajoca se oseba ob spoznanju, da nic ni tko kot ste si predstavljal mocno sokirani. Otroci niso neumni. Vejo, zacutijo in dojamejo veliko vec kot si mislimo odrasli. Iz vasega zapisa je mogoce zacutiti nesprejemanje in neodobravanje obnasanja vasega sina in verjetno je isto zacutil tudi on in si nezavedno ustvaril “obrambni” mehanizem. Pametovanje pri otroku ponavadi izvira iz nesigurnosti, ker se pocuti nevalidiranega in ima zaradi tega obcutek, da se mora stalno dokazovati. To, da tekmovalnost 9 letnega otroka jemljete tako zelo osebno verjetno kaze na to, da imate precej ranljiv ego. Zaenkrat je fant se mlad in se njegovo energijo, ki jo usmerja v tekmovalost in upornistvo se vedno da preusmerit v bolj produktivno smer. Za to pa bo potrebna reevaluacija Vase vloge v sinovem zivljenju. Ste njegov oce in vodnik ne pa njegov rival.
Dosti so vam že drugi napisali. Jaz bi dodala: kaj pa fanta zanima? Ima kakšno področje, ki mu je všeč? Tule namreč pišete, kako noče delati po vaših pravilih, kaj pa bi on rad? Pa ne mislim pospravljanja itd… ampak morda kakšen šport, morda določena igra… kjer se lahko izrazi tako, kot je njemu všeč, pa čeprav vam ni?
Ko berem komentarje, potem mi je jasno, da imajo vsi doma super otroke, ki nikoli ne naredijo nič narobe.
Evo. Po moje moraš začet tako, da ga pustiš, da bo on usmerjal nekaj, ne pa da mu boš vedno ti povedal kaj naj naredi. In ko bo on glavni in bo zajebal, bo doživel občutek, kako je zgubiti. To bu bo šola. Ti la mu ne smeš reči, da saj sem ti povedal, temveč mu razloži, kje je naredil napako
Predvisevam, da tudi nimata samo vajinuega časa, ampak vedno nekoga drugega, ki vaju obletava.
Mam 3 mulce. Fant je verjetno čist vredu, problem si ti, ker je tvoja slika. Ne dobesedno, ampak odraz siljenja, ambicij, nepotrpežljivosti. Začni ga poslušat in si vzemi čas pa bo čez mesec dni boljše. Enostavno. V bistvu ga sovražiš ker sovražiš sebe. Energija pa se prenaša. Stari to ni Job, to je otrok. Samo da današnji so 10x bolj inteligentni kot prej. Mal bolj na easy in ne prenašaj nanj svojih frustracij.
Joj jaz dobim kar ošpice ko spišim “otrok je odsev vzgoje”, “otrok išče pozornost”, “starši so krivi”, “pogovorite se z otrokom”… Skratka vsi zametki moderne permisivne / čuječe /otrokom prijazne vzgoje. Zakaj? Zato ker “otrokom prijazna vzgoja” ni nič kaj staršem prijazna in taka vzgoja kjer je otrok središče sveta mu na dolgi rok samo škodi, saj bo imel zaradi tega probleme v odrasli dobi. Zakaj? Zato ker kar na enkrat ne bo središče sveta in se ne bodo vsi ukvarjali s tem kaj on rabi itd., Skratka sama imam 3 otroke in pri identični vzgoji imam pred sabo 3 popolnoma različne osebke. Prva občutljiva, vendar ubogljiva, pridna in lahko vodljiva. Druga mi bo spila vso kri in me spravi na obrate (zelo podobna sinu gospoda). Tretja je pa tak sonček in pri 3 letih tako pridna in razumna kot bi imela ob sebi prijateljico. Nekako sem prišla do zaključka, da se je najbolje z otroci pogovarjati kot z odraslimi in jim tudi predstaviti posledice njihovih dejanj (npr. lej ni mi všeč tvoje obnašanje, ko igrava igrice zato in zato, zato se če boš tako delal ne bom več igral s tabo; dokler soba ne bo pospravljena ne bo obiskov; ok ti nočeš narediti tega ker se ti ne da,meni se pa danes ne da kuhat, prati itd.; mi gremo čez 1h tja in tja, če stvari za šolo ne bodo narejene boš ostal doma;). Skratka imam brutalno odkrito vzgojo in se sploh s ta drugo ogromno pogovarjam, sploh po napornem dnevu ji lepo povem, da je bila danes grozna in mi to in to res ni bilo všeč in skušam da se postavi v mojo kožo, kako bi se ona počutila. Velikokrat mi pove da ve, da ni to ok, ampak si ne more pomagati in se opraviči. Včasih reče da bo poredno sebe zaprla nekam in ključ vrgla v smeti in potem res ta poredna ona ne najde ključa nekaj dni, potem pa greno spet jovo na novo 🤣. Ko ne gre drugače še vedno “popizdim”, sploh zadnji teden šole na daljavo ker jo je spremenila v mučenje, saj za stvar ki jo lahko sama opravi v 15min sediva 1h in pol. No po 1h in pol živciranja sem ji samo rekla, da smo že vsi naredili svoje in ne bo cela družina zopet nje čakala zaradi izpadov in da v kolikor ne zaključi v 15min,se gremo sankat sami. No in problemov ni bilo več. Skratka s sinom se odkrito pogovorite.. Vse kar ste nam povedali povejte njemu od svojih pričakovanj do razočaranja oz. kaj in zakaj vam ni všeč in na koncu še njega vprašajte kako on vidi situacijo, vas in kakšno rešitev predlaga. Pri nas hvala bogu tudi v šoli spodbujajo tak način rešitve konfliktov (imajo celo modro mizo za katero se s pogovori rešujejo konflikti). Aja pa še nekaj.. Ne 9 letnik ni premlad za te stvari… Moje so stare 2,7 in 8 in vse dobro vedo za kaj se gre.
Hja, takole je:
Pri devetih letih je malo pozno za vzgojo. Napaka je bila narejena od prvega do šestega leta, ker je takrat rastel kot otrok brez meja. Po šestem letu se vzgoja preneha in se začne samo prevzgoja.
Vaš ima že devet let. Kar pomeni že predpubertetno obdobje. Vse to bo sedaj samo eksponentno raslo. Veliko dela boste imeli, da boste omilili njegovo vedenje vsaj na stopnjo “vzdržno”.
Predvsem mu bo treba postaviti meje. Brez vpitja, brez prerekanja. Na dostojanstven in miren način mu morate pokazati, da ste VI tisti, ki je odrasel pri hiši. Ne on. Bolj miren način boste izbrali, prej mu bo kapnilo, da njegovo obnašanje ni uredu. Mirno mu povejte, da vam njegovo vedenje ni všeč in da ni primerno za družbo. MIRNO. Pa ne povejte mu vsega naenkrat. Vsak teden eno stvar, oziroma vsako stvar takrat, ko se zgodi. Ne čez dva dni ali en mesec. Se pravi: ko ga boste ujeli na laži, sedite zraven njega in mu povejte, da veste, da to ni resnica in da z lažjo v življenju ne bo prišel daleč. Če vas ne želi poslušati, samo tiho, mirno in brez besed sedite zraven njega. Naj ve in začuti, da ga imate radi in da ga ne boste obsojali zaradi laži. Če se bo žele prepirati z vami, ujemite trenutek, ko mu boste mirno povedali, da vam njegov način komunikacije ni všeč in da se z njim ne boste prepirali. Naj se umiri in se bosta mirno pogovorila. Ne pošiljajte ga stran od sebe. Bodite z njim – tudi takrat, ko se ne obnaša primerno. Največja napaka je, da se otroke, v primeru joka, prepira, dretja … pošilja stran. S tem ne naredimo nič dobrega. To je otrokov klic na pomoč, starši, ki bi mu morali pomagati, ga pa pošiljamo stran.
Dolga pot vas čaka in potrebovali boste veliko potrpljenja in trdnih živcev. Srečno!
Po opisovanju sem bil v njegovi starosti enak star sem 19 let torej 10 let nazaj probaj ga opazovat mogoce je to hitra puberteta oziroma zacetek hitre pubertete sam sem zacel biti enak v tem obdobji saj sem zelo hitro prisel v puberteto jas ti predlagam da mu pokazes na lep nacin ksni hobi ki se mu bo zdel frajerski… pazi da ne zaide v droge trava ni problem znala bi mu celo koristiti seveda se ne zdaj ampak bodi fejst pozoren na druge droge ne se zdaj ampak v prihodnosti vem kako fejst je to dostopno dan danes in po zelo ugodnih cenah trava bi mu a kvcemu lahko samo odpra mislenje sam jo kadim od 15 leta za druge droge sem pa hitro opazil da ni to prava smer.. vglaunem samo stoj mu ob strani vrjetno bo res zdaj eno obdobje zelo naporno ampak fant ima perspektivo bodi srecen da je taksen kasneje bos imel majn problemov zamo ne zavracaj ga ker bo vedno slabse jas sem naprimer zdaj DJ in producent ukvarjam se s delnicami in kriptovalutam berem knjige koncau sem srednjo solo od 9 razreda dalje delam pocitnisko delo samostojnih zelja doben mi ni rekel da morem iti delat ali da mi starsi nebi mogli dati denarja. Dajaj mu ljubezen in mej ga z ljubeznijo ce ne druga ti bo kvantno polje pomagalo :). Pa pazi na to da ni skos not v hisi pri otrocihh v razvoju je zelo zelo zelo pomeben stik z naravo. Ce ima problem z biti zunaj ga bos lahko privlacil s kaksnim adrenalinskim podvigom verjemi. Najdi mu prijatelja in slej ko prej ce bo do prijateljev tak ga bodo od**kali in se bo nekaj na ucil. Ce pa je v soli do prijateljev in drugod povsemm drugacen kot do tebe potem pa ob tebi cuti nekaksno tesnobo… probaj obrati cimvec razlicnih pristopov in opazuj melnkosti ampak v vsak pristop dodaj ljubezen v miselnosti in v obcutkih ce tvoj um in tvoje telo ne bosta usklajenih misli oziroma obcutkov bo to spet negativno vplivalo. Probaj se rahlo spustit na njegovo raven…. mi s starsi od mojega 5 razreda pa do koncane srednje sole nismo imeli najbolsega odnosa zaradi moje trdoglavosti in zaprtosti samega v vase ampao v tek casu zaprtem sem imel cas razmisljati o dosti drugih stvari ki mi bodo v zivlenju prisle se kako prau.
Z vsem spoštovanjem do Peruja in Indijancev – katera družba je pa bolj napredna, bolj sposobna, bolj razvita? Neka indijansko perujska plemena ali npr. Skandinavija, kjer se veliko ukvarjajo z otroki in imajo napredno pedagogiko? Saj je romantično past lame pa gojit morske prašičke, ampak v resnici je to težko in naporno življenje.
Kako znormalizirati mulca?
Poiščite mu oporo, zase in zanj.
Zanj, da si dvigne samozavest.
Za vas, da ga boste razumeli in ne boste izgubljali živcev po nepotrebnem. Da boste našli odgovore na svoja vprašanja. Da boste izboljšali vajin odnos. Ker niste edini v tem, takšnih družin je več.
Napotnico dobite pri osebnem zdravniku, vso dostopno pomoč na Svetovalnem centru za otroke, mladostnike in starše na Gotski krije ZZZS. Ni razloga, da jemljete vse breme nase in ne iščete pomoči pri strokovnjakih.
Če se zmorete na pomoč obrniti na splet, zmorete tudi korak naprej.
Zgolj hiter preblisk, lahko da povsem neustrezen, a poglejte si, če bi vam kaj od napisanega prišlo prav:
https://www.scoms-lj.si/___pubfiles/Biti%20stars%CC%8C%20otroku%20z%20ADHD.pdf
Z ženo sva mela iste težave, iskala sva pomoč po internetu in naletela na nek nov tečaj ki ga ima Juhant, na vzgoja.si. Sprva sva bila zelo skeptična, ampak tip res zna z otroci. Naučila sva se kako pristopit do sina na drugačen način in je tud sam spremenil obnašanje. Razlika je 1000%, pa Juhant mi ni plačal za reklamo, haha. Priporočam. Javi kako bo!
Najprej moras sebe skulirat potem otroka otroci opazujejo odrarsle in njihovo delovanje obnasanje kako funkcionirste doma kot druzina oni samo nas odrasle posnemajo in tako kot gledajo sedaj doma v bilo kakem pomenu bojo delali funkcjonirali tudi naprej v svoji druzini …. Preberte si kompotentni otrok ,prebujena druzina,ozavescena druzina ,zdrav otrok ljubezen starsev,najina ljubezen,ohraniva najino ljubezen… poiscite na youtubu tjaso doleray in harmonija odnosov je tudi na fb…
vsakic ko zacne s taksnim vedenjem je treba ustavit igro in vse. ga vprašat zakaj se tko obnasa, kaj zeli? jaz bi mu postavila litanijo o tem obnasanju da je to nezazeljeno da tako ne bo imel nobenih prijateljev da vsakic ko bo zacel s tem sranjem se bo najina igra oz. druzenje koncalo. poslji ga v sobo in naj razmisli. treba je tudi uvesti primerne kazni navadno tisti kar ima najrajsi. ce ne pomaga bi ga peljala na druzinsko terapijo da bi ugotovila kaj delam narobe tudi sama. navadno gre za pozornost, in pa nepravilno postavjanje mej, popustjiva vzgoja kjer mu verjetno date in ustrezete v vsem.
Spoštovani oče,
ne bodite jezni ali užaljeni; če pa boste, pa vseeno postojte in razmislite,
razmislite!
Najprej i res najprej je dobro, da vi osebno poiščete rešitve zase!
Ko boste to storili, bo z otrokom veliko lažje in bolj veselo.
Mi starši smo vsak trenutek vzorec otrokom, hoteli ali ne!
Otroci kot gobe vpijajo vse vrste sporočil,
ki jih izražamo v odnosih, posebej doma v družini.
Srečno vam!