sirote, puščene pred našimi vrati
Na vas se obračam, ker ne vem, kam naj se obrnem. Pisala sem že na forum mladih, zanimajo pa me prav vsi možni odgovori. Včeraj je nekdo kratko malo pustil pred našimi vrati 2 pasja mladička, stara kake 3 mesece. Mi že imamo psa, pa še stroškov cepljenja obeh ne moremo kriti. Sta nam pa v par urah prirasla k srcu, ker sta zelo prisrčna, igriva in crkljiva. En je kratkodlak in črno-bel, drugi je svetlo rjav in dolgodlak, oba samčka. Ali obstaja kakšno društvo, ki bi vsaj delno krilo stroške cepljenja? Če jih oddamo v društvo, ali jih bodo po določenem času usmrtili, če ne najdejo lastnika? Če poznate koga, ki bi pasjim sirotam nudil dom, pišite. Če veste, na koga se lahko obrnemo ali če poznate kakega veterinarja, ki bi jih cepil za nižjo ceno, pišite. Vsak mora namreč dobiti po 3 injekcije, vsaka stane 5000 sit, plus vsak eno proti steklini, ki je 6000sit. Pa računajte. Kar srce me boli ob misli, da nekdo lahko tako hladnokrvno pusti pred vrati dve nebogljeni bitji. Hvala za vašo pomoč.
Pozdravljena Katja!
Kar vem zagotovo je to, da jih po določenem času usmrtijo, če zanje ne najdejo gospodarja. Zelo rada imam živali, zato bi ga najraje sama vzela ampak žal že imam zelo velikega kužka, žal! Mi poveš, katere pasme sta, morda bom našla kakšnega lastnika. Poznam dosti ljubiteljev štirinožcev, pa bom malo povprašala.
Lep pozdrav,
Pia
PS: Tako puščanje kužkov se mi zdi skrajno podlo!!!
Živijo!
Ma moram reči, da me take stvari spravijo na obrate. Še dobro, da so uboge kužke pustili živeti! Je pa tako, da se ljudje ful otepajo psov. Sama ga imam, na žalost je ljubosumen in noče drugih psov okoli sebe, vso mojo pozornost hoče zase.
Probaj pisat na forum ljubiteljev živali na strani Moj pes. Mogoče ti bodo tam kako pomagali.
Pri nas so enkrat ful hitro oddali kužke tako: nekdo jih je prinesel na veterinarsko postajo, češ, da jih noče in naj naredijo z njimi kar želijo! Veterinar je potem klical na lokalni radio in rekel, da imaj psičke za oddajo. Tisti, ki jih želi naj jih pride iskat do 15. ure, drugače jih bodo usmrtili. Ne boš verjela, ampak že čez pol ure niso imeli nibenega psička več! Pomeni, da imajo nekateri ljudje nekaj sočutja!
Upam, da bosta kužka našla srečen dom!!!
lp, Fauve
Živjo Katja
Prosim te, če mi napišeš kako veliki zrastejo ti kužki, ker sem za, da bi jaz si vzela enega pa ti stroške vse povrnem. Namreč nimam kuška včasih sem ga imela zelo rada imam štirinožce zato bi ga sprejela v moj topel dom piši mi pa se zmeniva samo, če nisi predaleč drugače bo vse o. k.
Lep pozdrav marelica pa piši mi!!!
Živjo, marelica.
Ne morem ti povedati, kako sem se razveselila tvojega sporočila. Kužka sta že bolje. Prej sta bila prestrašena, zdaj pa sta že kar vesela. Samo, nimamo jih kam dati, naš pes je pa že ljubosumen. Mislim, da ne bosta več dosti zrasla. Črno-beli bo velik približno kot kak kokeršpanjel, dolgodlaki bo morda malo večji (ima krepke tačke), ampak sigurno pa ne bosta velika kot npr.dalmatinec ali nemški ovčar. Če se res odločiš, da bi imela kužka, ti lahko zagarantiram, da sta zelo prijazna in scrkljana – ves čas bi bila v naročju, če bi lahko. Živimo v Ljubljani, ampak gremo večkrat na Primorsko k sorodnikom. Nekje na tem forumu sem prebrala, da živiš na Primorskem.
Marelica in še kdo, ki bi vzel v zavetje majhno pasjo siroto, pokličite me na telefonsko številko: (01)366 30 86. Ampak zdajle grem za 2 dni na en zelo kratek dopust, bom pa že doma v četrtek zvečer. Takrat in še v naslednjih dneh bom vaših klicev zelo vesela. Če ne, pa pišite sem na forum, bom zvesto spremljala vaša sporočila.
Res, vsem hvala, še posebej pa tebi, marelica.
Hvala bogu, da so še ljudje s posluhom za živali, Drugi bi psička enostavno vrgli v smetnjak, tam bi ju zagotovo čakala smrt. Mladiči imajo včasih več sreče kot odrasli, ki se jih skoraj vsi otepajo. Tudi sama imam nekaj izkušenj s tem, društva za zaščito živali so včasih tako nedostopna, ne moreš jih priklicati po telefonu, ko jih zares nujno rabiš. Tako pa sem morala vse reševati popolnoma sama. Prvega sem obdržala in ga imam še danes doma pri starših. Čez nekaj časa je pes začel občasno dobivati epileptične napade, tako da domnevamo, da je ga zaradi tega kdo vrgel na cesto. Bili so tudi mačji mladički, tri dni je trajalo, da se je kdo oglasil iz društva, zadevo pa sem medtem morala že prej rešiti. Groza! Tudi spomladi sem našla shujšanega nemškega ovčarja, tako lačen je bil. Odpeljala sem ga k sebi domov in spet urejevati na lastno pest, nato se je javila neka ženska iz društva po telefonu, naj kličem higienika. Vprašala sem, kaj se bo zgodilo z njim. Ja, smrt ga čaka čez 10 dni. Pa sem se zahvalila, ker tega ne bom storila. Na srečo se je oglasila neka ženska s kmetije, ki si je želela nemškega ovčarja. Dala mu je ime Rex. Ker sem bila rahlo v skrbeh, kako je z njim, sem ga seveda šla obiskati. Imajo že enega starega psa, ki se svobodno sprehaja po dvorišču in je prijazen. Takoj sem vedela, da bodo tudi z Rexom lepo ravnali, ker sem sebi obljubila, da če ga vidim na verigi ali kako drugače, ga odpeljem nazaj k sebi.
No, ali bi naš Primož lahko odprl kakšen forum na to temo – Naši prijatelji ?
Tebi in vsem pa iskrena hvala, da pomagate živalim!
Lep pozdrav!