Sindrom nočnega hranjenja
Pozdravljeni!
Že 8 let se mji dogaja, da se ponoči okoli ene ure zbudim in grem nekaj pojest. najprej sem to povezovala z dojenjem otroka, a ko sem nehala dojit se je zadeva nadaljevala.
Sedaj sem p/rebrala kar nekaj o motnji, ki je opredeljena komaj nekaj let- sindrom nočnega hranjenja.
Drugače sem suha, v življenju uspešna, bližam se 40 letu. Sem morda celo depresivna?
Ko smo na dopustu, potovanju se mi to ne dogaja.
Ali mislite, da je za zdravljenje te motnje potrebno zdravilo ali so dovolj le antistresne strategije?
Pozdravljeni “mesečnica”,
da bi ugotovili ali ste depresivni ali ne, bo potreben obisk zdravnika, ki bo ugotovil ali je za vaše stanje potrebno tudi zdravljenje z zdravili. Včasih so dovolj antistresne strategije, vendar je to odvisno od tega, kako globoka je depresija. Včasih pa brez zdravil ne gre. Razliko med tem ugotavlja zdravnik, pa seveda tudi vi sami. Svetujem vam, da greste na posvet k osebnemu zdravniku in potem bo on/a ocenila ali bi bilo dobro, da obiščete še psihiatra.
Vprašanje pa je kaj vas žene k nočnemu hranjenju? Hrana je dobro mašilo za čustva ali za notranje stiske. Se dogaja kaj takšnega, da vam je težko, ste nezadovoljni, vas kaj muči? Glede na to, da omenjate otroka, je ena od možnosti tudi poporodna depresija. To se ob rojstvu ali po njem kar pogosto zgodi. Je ozdravljiva ob strokovni pomoči. Drugače pa se lahko vleče kar precej časa.
V vsakem primeru obiščite osebnega zdravnika, se z njim posvetujte, potem pa boste videli kako naprej.
LP
Tatjana
Hvala za odgovor, pa vendar… osebnega zdravnika sem že obiskala in me je poslal na pregled ščitnice. Izvid je bil b.p, tudi ostali parametri, ki so mi jih pregledali so b.p. O depresiji sploh ni bilo govora, rekel mi je da sem očitno preobremenjena- imam namreč 3 otroke.
Sama sem nato začela raziskovat po sebi in literaturi. Prišla sem do določenih zaključkov:
– bojim se staranja
-kult lepega telesa je še kako pristen, želja po črvstem telesu brez odvečne maščobe
– velikokrat zvečer ležem lačna spat- lačna bolj v glavi kot v telesu- saj pojem zdravo večerjo in nato se prebujam.
– na potovanjih, dopustih se res dobro počutim in morda zato ni tega nočnega problema.
Odločena sem, da odidem na psihoterapijo (samoplačnniško), pri tem me podpira tudi mož. Bom pa premislila tudi o obisku psihiatra- naj odloči ali potrebujem tudi zdravila- drugače živim zelo zdravo in se mi mislel o karšnem koli zdravilu upira:(
Pozdravljeni,
očitno je, da ste na sebi veliko delali in greste v pravo smer. Strinjam se z vašim pogledom na zadevo, da bi bila psihoterapija najboljša možna varianta, glede na težave s katerimi se spopadate. Če vaš osebni zdravnik ni videl razloga, da bi vas napotil k psihiatru, potem najbrž res ni razloga za to.
Super, da vas podpira mož, to je v procesu psihoterapije še kako pomembno. Sem vesela za vas, da ste se odločili za ta korak. Večinoma je psihoterapija res samoplačniška. Vendar se marsikje glede na finančni položaj posameznika lahko dogovorite za nižjo ceno. Sledite svojemu notranjemu glasu še naprej.
Želim vam vse dobro,
lep pozdrav,
Tatjana Romih