Na Inštitutu za preventivno medicino se je s tem holterjem zataknilo. Zgleda da so me hoteli spraviti skozi tik pred dopustom, pa jim ni uspelo. Holter bom dobil konec avgusta. Inštitut je na dopustu en mesec, Ihanova posvetovalnica pa julija in avgusta ne dela.
Seveda nad tem ne morem biti zelo navdušen, ampak nimam kaj, očitno imam ‘srečo’. Za te dopuste sploh nisem vedel, saj sem cca dva meseca nazaj, ko sem gledal njihov page, zasledil le informacijo o zimskem dopustu.
Sicer pa zgleda da so precej zasedeni.

Tale dvomesečni zamik me kar muči. Zelo težko sprejmem čakanje na rešitev mojih težav. Moram nekaj početi, čakanje me spravlja v obup. Brez optimističnih tehnik in vsega ostalega ne vem, kako bi preživel tole, verjetno bi več časa rabil, da se poberem. Precej mi tudi pobira sicer visoko motivacijo. Ta teden sem tudi pojedel 1-2kg piškotov :), medtem ko sem prej morda dva kosa v celem letu.

Naredil sem tudi krvne teste. Krvni testi so pokazali povišan kortizol, meja za dopoldan je od 171 do 536, moj je bil 677. Če mene vprašate, je to lahko samo zaradi zgodnje ure odvzema krvi, dopoldan sploh ne grem ven, ker mi to zelo poslabša splošno stanje, predvsem glavobol. Popoldan veliko lažje izvajam vse. Vem, da se to sliši neresno, v mojem primeru pa je ključno.
Kortizol seveda kaže na povečane nivoje stresa oz da se z njim ne uspem uspešno spopasti. Ne vem, koliko bo to odstopanje zdravnikom relevantno, s stresom se pa res težko spopadam.
Že od prej imam občutek, da mi kri zjutraj sploh “ne teče”, zanimivo da so pri odvzemu krvi dobili dovolj krvi šele iz 4. žile. Par dni po tistem sem zgledal kot drogeraš, 4 sledi vboda igle na rokah. 🙂 Morda to ni nič pomembnega, in je le posledica nizkega krvnega pritiska.

Takole sem jaz zadnjič pojedla 1 L sladoleda v treh dneh. 🙂 Kaj hočemo, z glavo skozi zid tudi ne gre. Vendarle se stvari premikajo, čeprav počasi. Mene tudi glavobol muči, vsak dan slabše, že nekaj dni sem brez dodatka s silicijem, ki sem ga začela jemati na osnovi testa obremenjenosti s kovinami in očitno je deloval. Malo še čakam, koliko mi bo dopust (zmanjšana obremenitev s toksini) pomagal.

Po takih peripetijah pri odvzemu krvi ni nič čudnega, da je bil kortizol tako visok. Če bi ga merili nekaj ur kasneje, bi bil lahko pa povsem prenizek. Žal tega rezultata ni mogoče vzeti kot merodajnega. V takih primerih pride v poštev samo meritev v slini.

Nihanja v počutju tekom dneva so značilna pri pomanjkanjih hormonov. Niti slučajno to ni neresno, taka opažanja so zelo pomembna pri postavitvi diagnoze. Dopoldan bi moral biti kortizol najvišji, zato je v primeru slabše delujočih nadledvičnic pogosto boljše počutje v popoldanskem času. Ni pa nujno, ker je lahko recimo zjutraj izločanje kortizola še zadostno, zvečer pa ne. Vedno so izjeme.

Po 1 uri tapkanja je padel kortizol za 24 % je izmeril David Feinstein, zdravnik, ki se ukvarja z energijsko psihologijo(EFT) mož Donne Eaden. O tem sem že pisala.

Treba je pa začeti takole:

Karate točka:
Čeprav se meni tole ne da,
čeprav imam malo odpora do tega,
ker je to čisto brez veze,
se popolnoma in globolo sprejemam.
Čeprav v bistvu niti nočem nobene spremembe,
saj sem se na to stanje že navadil,
se popolnoma in globoko sprejemam.
Čeprav nimam pojma ali ta EFT sploh kaj deluje lahko kljub temu malo poskusim.
Čeprav nimam pojma, če bo to pri meni kaj delovalo, sem odprt za to možnost in lahko malo poskusim.
Sprejemam sebe, svoj odpor in pomisleke glede tegale tapkanja.

Od glave navzdol:
Ta moj odpor do tapkajna
dovolim svojemu telesu, da se ga znebi…
Osvobajam se tega odpora, varno je, da ga spustim.
Spuščam ta odpor iz vsake celice svojega telesa.

No, ko premagamo začetni odpor, se pa tapkamo takole:

Povemo vedno to, kar je res, opišemo čim bolj natančno svoje misli, občutke in čustva.

Karate:
Čeprav me tole čakanje spravlja ob živce, se popolnoma in globoko sprejemam.
Sprejemam sebe, svoje občutke in čustva, ki so povezana s tem čakanjem.
Čeprav res nisem pričakoval tako dolge čakalne dobe, se popolnoma in globoko sprejemam.
Res ne razumem, da si vzamejo dva meseca dopusta, pa nam s tem pokvarijo poletje.
Sprejemam to dolgo čakalno dobo in svoje pomisleke, ki so s tem povezani.
Sprejemam tudi svoj nemir, ki je s tem povezan.

Od glave navzdol:
res mi gre na živce,
lahko bi se že zdravil, pa se tukaj živciram,
to ni dobro,
Res mi gre na živce to čajanje.
To zoperno čakanje
Ta slab občutek povezan s tem čakanjem..
.
.
.
Karate:
Zato izbiram, da pozabim na to čakalno dobo, da spustim ta nemir iz svojeg glave in telesa,
da pospravim vse skrbi in odpor povezan s tem čakanjem v spodnji predal pisalne mize, da me tam počaka.

Predstavljajte si, da vse skrbi in pomisleke, pospravite v predal, ki ga najmanj uporabljate.

Breda

Eno vmesno vprašanje:
Čutim, da bi moral poskusiti jemati vitamin C. Zato ker me je moja, že preveč opevana :), intuicija pri presni dieti pripeljala na velik delež pomaranč in se brez te diete slabše počutim. Vitamin C priporoča tudi Wilson in zgleda da tudi drugi.

Ne vem pa prav, kaj konkretno vzeti? Wilson priporoča večkrat dnevno jemanje vitamina C s ‘podaljšanim sproščanjem’ (angl. sustained release), ki ima 2/3 askorbinske kisline in 1/3 bioflavinoidov. Poleg tega pa še vitamine A, B in E.
Ima kdo kakšno idejo za kakšen konkreten izdelek z vitaminom C in morda še čem?

Hvala, David.

Po mojem ni treba preveč komplicirati in je kakšen cenejši izdelek čisto v redu. Jaz jem Ester C, ker je v obliki, ki ne škoduje želodcu. Dvakrat po 250 mg na dan je zame dovolj. Če se prav spomnim, se tudi vitamin C odmerja do tolerance črevesja – driska torej pomeni, da ga je preveč.

Dr. Wilson priporoča tole sadje:
mango, papaja, slive, hruške, jabolka, grozdje, češnje,

Odsvetuje pa tole sadje:
banane rozine, dateljne, fige, pomaranče in grapefrurit.

Banane in pomaranče poslabšajo stanje pri adrenalni utrujenosti.
http://www.drlam.com/protocol/diet/andrenal_fatique_diet.asp

Glede dodajanja vitaminov in mineralov, o tem piše
dr.Teilteubaum ( Vhttp://med.over.net/forum5/read.php?105,5384730, dr. Wilson.
Pa dr. Wilson. http://www.adrenalfatigue.org/supplement-reduction-schedule

Ampak težko je ugotoviti, kaj in koliko katerih dodatkov naše telo potrebuje, ker je vsak človek nekaj posebnega. Zdravstveno stanje se z dodajanjem prehranskih dodatkov lahko tudi poslabša. Kar je za nekoga dobro, je lahko za drugega slabo. Kar je pri srednji obliki adrenalne utrujenoti dobro, je pri težji obliki lahko slabo. Pa ni nujno, da naše telo absorbira vse, kar pojemo. Prehranski dodatki nižje kvalitete so lahko manj učinkoviti od dodatkov višje kalitete. Lahko potrošimo veliko denarja za ” najboljše” prehranske dodatke, pa jih naše telo ne absorbira. Odvisno je tudi od proizvajalca, od postopka izdelave. Ni nujno, da vodi dodajanje preh. dodatkov k izboljšanju stanja. Itd…zelo zapleteno…

7 Adrenal Fatigue Recovery Mistakes
http://www.drlam.com/articles/7mistakesofadrenalfatigue.asp

Breda

Z glavo skozi zid res ne gre, sploh ne s temi težavami. Če vam je kaj v vzajemno tolažbo, mene tudi te dni glava boli, še slabše pa je z vidom, poletje je čisto preveč svetlo zame. Tudi jaz čakam dopust, še en teden.

Ta kortizol, bom videl kaj mi bojo na IzPM rekli. S tem da mislim da si prav predstavljam da holter (ob standardni uporabi za kronično utrujenost) tudi pokaže stresne odzive, morda celo bolje kot krvni testi. Vsaj v smislu enega vzorca versus celodnevnega beleženja.

Naročil sem kar en C vitamin, ki približno ustreza mojemu opisu, brez podaljšanega delovanja. Ker sem ravno naročal B12, sicer bi vzel kar kaj bolj enostavnega.
Alenka, samo tako v vednost, če v google vpišete ‘ester c’, je drugi link precej kritičen: http://vitamincfoundation.org/esterc.htm No, kdo ve kaj se zares skriva za tem vitamincfoundation.org…
Glede odmerjanja sem pa bral, ja, da je za pravo dozo treba postopoma povečevati dozo do driske in jo potem malo zmanjšati.

Breda, super ste napisali glede subjektivnosti pri prehranskih dodatkih. Zna biti precej komplicirano, nekaj jemlješ, pa lahko da ni primerno zate, ali ni primerno sedaj ipd.

Ta teden sem spet poskusil EFT, ampak mi spet ne gre ravno super. Tokrat se sploh nisem tapkal, ker je to preveč za mojo glavo, sem bolj polagal prste na ustrezna mesta in se tapkal v mislih. Tapkal sem predvsem na stres, pa glavobol in težave z vidom. Bom še par dni poskušal, potem pa je res zadnji čas na prekinem z vsem, sicer bo dopust propadel.
Slabše se počutim po EFT, na nek način bolje, na drugi pa slabše. Podobno je reakciji na samo-akupresuro za izgorelost: težave z očmi, glavobol, utrujenost. Morda je to samo začetni negativni efekt.
No, ta teden je bil bolj tako tako, v torek sem jedel morsko rižoto, in pol ure po tistem sploh nisem videl črk na monitorju, sem moral skoraj uro počakati da sem lahko delal. Drugi dan je bilo bolje, tretji pa nisem dobro videl že po uri in pol dela. Rižota zgleda da je vsebovala črnilo od sipe ali nekaj podobnega črnega, na kar kar sem že leta nazaj imel eno precej ekstramno alergijsko reakcijo, ko sem v cca pol ure postal cel rdeč. Tole zgleda da lahko dodam na vrh seznama alergij.
Sedaj grem pa spet nazaj strmeti v temo… 🙁 🙂

Hvala obema za super mnenja in nasvete!

Kaj pravi dr. Wilson o alergijah:

Odzivi na posamezna živila in pijače se razlikuje od osebe do osebe, vendar obstaja nekaj živil, ki bolj pogosto povzročajo alergije. Najpogostejši povzročitelji alergij: beljakovine v kravjem mleku, jajca, arašidi, pšenica, soja, ribe, školjke in lupinarje. Sladkor običajno ni alergen, lahko pa znatno poveča alergijske reakcije.

http://blog.adrenalfatigue.org/uncategorized/food-allergies-sensitivities-and-adrenal-fatigue/

Breda

Saj bo hitro minil še en mesec, tole vreme je pa tudi naporno. Pri meni se je izkazalo, da bi morala začeti jesti progesteron vsaj 2 dni prej in bi si lahko glavobol prihranila. Ko se toliko vplivov prepleta, je res težko vedeti, kaj je bolje narediti. Zdaj se spet opotekam, ker sem si privoščila preveč gibanja, prejšnji teden sem šla trikrat po borovnice, kakšno uro sem se vsakič počasi pomikala po gozdu. Toliko o moji zmogljivosti. Potem sem še silicij iz ZDA dobila in z njim očitno sprožila novo krizo razstrupljanja ter preobremenila ledvica.

Mislila sem, da holter beleži samo delovanje srca, zdaj berem, da obstaja več variant in lahko tudi pritisk spremljajo. Upam, da dobite kaj več od EKG. Ker je vprašanje, če se bo na delovanju srca kaj poznalo, prej bi pričakovala, da bo tekom dneva nihanje pritiska kaj povedalo o stanju nadledvičnic.

Hvala za povezavo glede vitamina C. Če bi imela zdrav želodec, bi vsekakor raje jedla kar običajno askorbinsko kislino, ker je preveč agresivna za vneto sluznico, pač ne gre. Vem pa, da “ester C” pravzaprav kemično ni ester ampak sol – kalcijev askorbat. Bogsigavedi zakaj so si tako komercialno ime izmislili, pravzaprav je zavajujoče. Definitivno pa tudi ta varianta deluje, ko sem ester C začela jemati, sem čutila razliko. Dobra stran visoke kemične občutljivosti je v tem, da zelo hitro veš, kaj učinkuje.

Vse to, kar bom napisala, sem se naučila iz knjig.

Eden od znakov adrenalne utrujenosti je tudi občutlkivost na svetlobo. Povezana je z delovanjem jeter.

Svetujem vam, da počnete stvari, za katere ste prepričani, da vam ne morejo škodovati.

Mislim, da lahko največ ta hip naredite zase, da se skušate izogniti vsem alergenom. S tem boste manj obrmenjevali celotno telo. Tudi nadlevična žleza se bo popravila, ker je povezana z meridianom vranice.

Pomembna je prava dieta. Ugotoviti morate, kaj je za vaše telo dobro in, kaj ne. Če se niste testirali na intolerenco in alrgije na hrano, si na dopust si vzemite knjigo Energijska mecicina in s punco skupaj preberita poglavje o energijskem testiranju in testiranju vranice. Testirajta drug drugega. Ob tem se lahko dobro zabavata in nasmejeta. Pazite, da boste dobro hidrirani, da bo test deloval. Če ste dehidrirani, ne deluje. Vranica je tista, ki odloča, kaj je za nas dobro in kaj ne. S tem si ne bosta naredila nič škode. Lahko testirate tudi banane in pomranče.

Vzrokov za glavobol je lahko več. Glava je zelo občutljiva za vsako neravnovesje v telesu. Hipoglekemija, alergije, težave s prebavo, stres…

EFT.
Pri tapkanju se res lahko stanje najprej poslabša. V nobenem pimeru takrat ne smete prekiniti tapkanja, temveč morate nadaljevati, da se stanje izboljša. Zato je teba na začetku oceniti težavo od 0 do 10 in tapkati na težavo, ponovno oceniti stanje in tapkati na preostanek težave. To ponavljamo, dokler se ne počutimo dobro. Če se pojavijo v telesu določeni neprijetni občutki, se tapkamo na te občutke toliko časasa, da jih ni več. Dobro je poiskati izkušenega izvajalca, ki vas vodi skozi krizo.

Točke, ki jih pri EFT tapkamo, so v glavnem končne točke posameznih meridianov. Če so boleče, to pomeni, da organi niso zdravi. Ko potapkamo vse točke, naredimo servis celega telesa.

Na glavi: jih je več
Obrvi: meridian mehurja
ob očesu: meridian žolčnika
pod očesom: meridian želodca
pod nosom: glavni meridian
na bradi: središčni mridian
ključnica: meridian ledvic
pod roko: merididian vranice
na prsih: meridian jeter
palec: meridan pljuč
kazalec: meridiian debelega črevesa
sredinec: meridian seksa in krvnega obtoka
prstanec. meridan trojneg glrelca
mazinec: mridian srca
karate točka: tanko črevo
gama točka: trojni grelec

Breda

Prejšnji teden je bil eden izmed bolj mučnih letos, posledica kar nekaj stvari, predvsem že omenjene morske rižote. In poskušanja povečevanja fizične aktivnosti, ki je čisto propadlo. Na IPM ne bojo zadovoljni z mojim poročilom o fizični aktivnosti. S težavo sem delal po ubogih 5 ur, še vedno s težavo gledam.

Alenka, jaz sem razumel, da je dovolj že osnovno delovanje holterja, da se iz variabilnosti srčnega ritma da ugotoviti stopnjo stresa ali nekaj v tem stilu. Ne vem, meni se pa zdi, da je srčni utrip bolj pomemben. Bomo videli.
Glede vitamina C pa ga še nisem začel jemati, sedaj je vse na pavzi zaradi dopusta. Sem pa ugotovil, da limona in vitamin C znižujeta krvni pritisk, čeprav efekt verjetno ni tako hud, sicer ga ne bi priporočali za SKU. Moram še pogledati. Ko bom lahko gledal…
Kupil sem si priporočeni Paleorecept, zaenkrat sem samo malo pregledal recepte in zgledajo zanimivi in izvedljivi.

Breda, se strinjam glede jeter in občutljivosti. S čiščenji jeter se mi je stanje zelo popravilo, sem jih pa sedaj malo ustavil, ker me zdeluje en teden na mesec, rabim pavzo.
Izogibanje alergenom je pa težko in drago. Ta teden sem kupil bio oz ekološko meso. V meni edino dosegljivem Maxi-ju, 25 eur na kg. Ajou! 🙂
Ne vem, zakaj me tako privlači morska hrana, zgleda da od nje nekaj rabim, ali je pa moja intuicija pokvarjena.
Omenjena knjiga o energijski medicini mi deluje zelo zanimivo, le da so sedaj moje oči na pavzi.
EFT sem precej uspešno uporabil nad ‘strah pred poslabšanjem zdravja na dopustu’. Na začetku mi je šlo malo na slabše, po več iteracijah pa sem oceno intenzivnosti tega problema spravil na 0. Jej! 🙂 Me je pa že ta minimalni proces zelo utrudil. Več po dopustu.

Po enem letu sem bil pri svoji zdravnici. Sem prišel oborožen s sprintanim opisom SKUja, da ji predstavim svoja dognanja. Pa je vedela za to, precej natančen opis mi je dala nazaj, celo pozna tale inštitut in je rekla, da ima dobre izkušnje z njimi, mislim da glede prekomerne telesne teže, ki jo tam zdravijo na napotnico.
Nekako pa še vedno smatra SKU kot bolj (ali izključno) psihološko težavo, kot da je to drugo ime za depresijo/anskioznost/karkoli in nekako uradno zagovarja zdravljenje, ki ga uradna medicina nudi v tej smeri, torej psihološko.
Ni mi pa prav jasno, zakaj mi tega nikoli ni omenila, če to pozna. Morda smatra, da bi se preveč obesil na ta SKU, ali ne vem kaj.
Tako ali tako cel svet meni, da imam izključno psihične težave, z izjemo vas tu in par najbližjih ljudi. 🙂 Ne moreš iz stanovanja in že si za vse amaterje socialno anksiozen in ne vem kaj, ko upaš malo ven, vsi smatrajo, da so mi psihologi in tablete pomagale. Potem ko jim povem, da že več kot dve leti ne jem nobenih tablet in ne hodim h zdravnikom in da so vsa izboljšanja 80% rezultat mojega truda in 20% od alternativcev, mi seveda nihče ne verjame. 🙂

Jutri odhajam za en teden na dopust. V Portorož, 300m od plaže, kjer upam, da bo res vse na kupu. Glede na to, da nisem ravno v najboljši formi, sem par dni precej okleval, ali je sploh smiselno iti, predvsem zaradi poti.
Ampak enkrat na leto pa res moram nekam, sicer se mi bo res strgalo. Potem ne bom več imel težav z napačno percepcijo okolice. 🙂

Upam, da bo holter res dal kakšne konkretne rezultate. Me prav zanima. Kolikor se zase spomnim v zadnjem desetletju, je imelo moje srce kar stabilen ritem, razen morda v res stresnih situacijah. Dolgo pa sem imela pred zdravljenjem s hidrokortizonom občutek, da pri povečani obremenitvi preprosto ne zmore, ko bi se moralo skrčiti, je tik pred koncem na hitro popustilo. Verjamem, da se čudno bere, ampak tako sem čutila. Resnično razbijalo mi je samo enkrat. Potem ko sem v skrajnem obupu požrla pomirjevalo. Po tistem pa res nisem nič spala, srce je pa povsem podivjalo. Saj ne da mi je kdo verjel. Jap, poznam “razumevanje” okolice. Ki žal prevečkrat vključuje tudi zdravnike.

Baje je veliko ljudi od morske hrane alergičnih predvsem na rake, školjke, lignje, sipe. Priporočajo bolj ribe in to manjše, ki so nižje v prehranjevalni verigi in si v življenjski dobi ne nakopičijo toliko težkih kovin kot večje. Morda pa pri želji po morski hrani res gre za kakšno pomanjkanje. Človek bi najprej pomislil na jod ali maščobne kisline. Joda ima tisti, ki uporablja jodirano sol, kar težko premalo, jaz sem bila vedno proti temu, da se takole na silo jodira celotno populacijo. Zdaj pa sem jih malce po smrčku dobila. Oligoscan je namreč pokazal jod tik pod spodnjo mejo. Zadnje leto sem pa res zelo veliko svoje hrane jedla, komaj kaj gostilniške, vse sem si pa s himalajsko soljo solila. Pred leti sem bila zelo dobro preskrbljena z jodom, ampak sem bila zgolj ob svoji hrani le kakšen mesec pred testiranjem.

Portorož je blizu, zato upam, da bo vse v redu. Jaz sem že nekaj let pred kolapsom nehala hoditi na morje, ker je bila sprememba klime vsakič tako velik šok zame, da sem tam obležala z akutnimi bolečinami v mišicah, hrbtnih in/ali vratnih, s centrom na FM točkah.

Srečno,

Alenka

Pozdravljeni!

Dopust je šel še kar dobro skozi, veliko bolje kot lani. Lani sem še en mesec potem čutil posledice, letos pa skorajda ne.
Pot do tja je bila zelo naporna, saj sem ravno par ur pred odhodom dobil manjši napad žolčnih kamnov, no, vsaj jaz mislim, da je to to. Spet se mi je potrdila povezava med slanimi palčkami in težavami s kamni, zgleda da jih to sproži. Mislim, da bi večina zdravih ljudi v mojem stanju, ko me je precej bolelo že od dihanja, šla jokat k zdravniku in ne na dopust.:) Ampak se mi ne bi dalo poslušati morebitnega razlaganja o strahu pred ne vem čim vsem in ostalih psiholoških razlag. Tako da sem na pot odšel precej v bolečinah, ampak sem še kar dobro preživel.
Do morja sem sicer prišel šele naslednji dan popoldan, vsak dan sem uspel biti zunaj od 5-7 ur, popoldan.

Spet ugotavljam, da mi delo v samo dveh tednih precej poslabša stanje, kljub samo 5im uram na dan in delu od doma ter precej svobodni izbiri delovnega časa oz odmorov. Moral bi bolj pogosto počivati, pa me vedno kar vleče, da bi ‘samo še to dokončal’. Kljub temu, da se vnaprej pripravljam na te počitke, težko pustim stvari na sredi. Tole bo treba izboljšati! 🙂
Zadnjih par tednov sem čisto “pozabil” na vse svoje težave in se obnašal, kot da sem zdrav. Ne gre, danes imam tak čudovit glavobol, in šele sedaj vidim dovolj dobro, da sem lahko spesnil tole pisanje. Je pa po mojem vsake toliko časa dobro izvesti takšen odklop, malo pozabiti na vse skupaj, jaz že več kot dve leti stalno nekaj raziskujem in berem.

S srede na četrtek končno dobim holter, čeprav bom verjetno dobil en pameten feedback šele po celotni diagnostiki.

Lepo bodi! Ja ti, ja! 🙂

Dokler ima človek smisel za humor, je vsekakor na dobri poti. Sem se spet nasmejala, hvala.
Lepo bodi tudi ti. 🙂

PROSTO PO VOLTAIRJU: KANDID ALI O OPTIMIZMU

Lep pozdrav. Tule sem se prijavil danes. Sploh ne vem, če sem na pravem mestu. Ko sem prebral o fibromiagliji in kronični utrujenosti, sem se spomnil svoje enomesečne zgodbe (začel sem jo 1. avgusta letos) zdravljenja nečesa, kar sem sam prek internetnih povezav ‘diagnosticiral’ kot ‘kandidiaza’ – težave zaradi razraščenosti črevesne plesni/glivice Candide. Po ‘hitrem študiju in pospešenem zdravljenju’ sem prišel do (začasnega) zaključka, da je Candida dolga desetletja nepoznani in nepriznani vzrok za brezštevilne težave, ki so se zaradi napačne diagnoze zdravile simptomatično.

Moji simptomi (ki sem se jih uradno zavedel šele, ko sem prebral nekaj internetnih člankov o Kandidi,so bili kar številni – kakih ducat, ki se ujemajo z navedki sogovornika in simptomi fibromiaglije – razen bolečin, ki pa jih ob kandidiazi navajajo drugi viri – nekje sem prebral seznam dobrih sedemdesetih različnih simptomov kandidiaze) :

splošna utrujenost,
blaga vrtoglavica, nestabilnost pri hoji in vožnji s kolesom
na mraz in vročino preobčutljive dlani in stopala
občutek mraza, mrazenja v vseh letnih časih
vnetje ledvic, sečevoda itd.
artritis (otekli členki na rokah)
vedno bolj vidne težave s kratkoročnim spominom in spominom na sploh
občutek, da težko mislim
progresivno zmanjševana gibalna sposobnost – okretnost (otrdelost vseh sklepov).

Sem bi zdaj, ko se zdravim in vidim vidne spremembe na bolje, dodal še:

glivice na nogah (mislil sem, da gre za otiščance, čeprav ne hodim ravno dosti)
alergije: nerazložljivo enotedensko zatekanje obraza, predvsem okrog ust, in raznih mehkih delov mišic – pod zapestjem, sredi podplata itd.
težko dihanje (lovljenje sape)

In še bi se kaj našlo.

Da skrajšam:
(1) en mesec se držim stroge diete za Cadido (nobenega sladkorja, skoraj nič škroba itd.)
(2) jem probiotične jogurte (zelena dolina, Merkatorjev izdelek),

(3) Kot fungicid, aktivno sredstvo, ki ubija plesen oziroma glivico (kar menda ta postane, ko prek krvi prodre v katerega od organov, na udaru pa so lahko menda vsi), sem začel uporabljati naravno sredstvo, ki se pogosto omenja: ČESEN, domač, z vrta, dva do tri stroke, ki jih umešam kar v jogurt, če se da dvakrat na dan.

Po mesecu dni opažam vidne spremembe:

Gibljivost sklepov, predvsem prstov na rokah, se je povečala vsaj za 50%.
Spet lahko recimo na eni nogi, brez izgube ravnotežja, toliko skrčim in dvignem desno nogo, da jo lahko potisnem v hlačnico!?:)
Opažam, da mi spomin začenja bolje delovati. Recimo, zadnje dni sem si zapomnil nekaj številk, na primer PIN kodo, ali številke treh strani v medicinskem priročniku, s čimer bi imel pred enim mesecem silne težave .
Jasneje in lažje mislim.
Izginja tudi že skoraj paranoično črnogledo razmišljanje o tem, kaj hudega vse se še lahko zgodi.
Izginja vnetje sečevoda itd.
Nič več me tako izrazito ne mrazi po vsem telesu.
Glivice na nožnih prstih očitno odmirajo, saj rumena odebeljena koža ob nohtih izginja in konice prstov postajajo spet mehke.

Verjetno bi se dalo reči še kaj.
Sam sem, ker se zdravim sam, lahko srečen, ker sem nekje prebral opozorilo nekoga, ki je zapisal trikrat: VODA, VODA, VODA. Treba je piti dosti vode, ker se telo ob pomoru in odmiranju glivice razstruplja in so ledvice in jetra ter sečevod verjetno zelo obremenjeni z predelavo in izločanjem vsega tega na novo nastalega ‘strupa’.

TOLIKO, prijatelj, če nič drugega iz običajnega arzenala zdravljenja ne pomaga, bi morda lahko naredil domači test za prisotnost Candide: zjutraj na tešče pljuneš v kozarec vode in opazuješ, vsakih par minut: v primeru kandidiaze se s površine vode v globino začenjajo spuščati nitke, kot nekakšni 5 mm dolgi kapniki, ki potem počasi tonejo v kozarec in naredijo vodo motno… Hitrejši je ta razvoj, večja je prisotnost plesni oziroma glive.
Vso srečo v vsakem primeru! 🙂
P.S.: Tole sem zmetal skupaj na hitro: zaradi vlivanja OPTIMIZMA, OZAVEŠČANJA IN SPREMINJANJA DOSTIKRAT ‘ZATEČENEGA’ 🙂 STANJA STVARI. Če je to, kar se dogaja meni, res, da je za toliko resnih simptomov dostikrat več ali manj samo en razlog, vsaj tako se meni zdaj kot laiku zdi, bi to moral biti razlog za globok razmislek! 🙂 Nam, običajnim smrtnikom, odgovornim za lastno zdravje, uradni medicini , in farmaciji! Se ponujam kot živ primer v opazovanje in razmislek! 🙂

Ni tako enostavno. Kandida je že posledica, ne vzrok…..

Breda

Seveda ni tako enostavno! 🙂

Dodajam:)

1) Treba se je maksimalno osredotočiti na (samo)zdravljenje.
2) Treba je (v okviru danih omejitev) absolutno verjeti v metodo zdravljenja.
3) Treba se je stalno opazovati – in metodo zdravljenja prilagajati svoji situaciji. Rečeno je, da niti dva primera (zdravljenja iste bolezni) nista identična.
4) Treba je prisluhniti lastnemu telesu – v tradicionalni medicini je rečeno, da ‘bolezen pozna zdravilo’.. Bom povedal po svoje: ‘Spoprijateljimo’ se z boleznijo, in bo sama našla zdravilo zase.
5) In, ne nazadnje, ker menda po najnovejših dognanjih poznamo samo en procent celotne materije vesolja, ali nekaj takega, se je treba vreči vsaj na kolena, in preostali del, se pravi tistih ostalih 99% prositi za pomoč! 🙂 In pridemo do znane formule: NEMOGOČE JE MOGOČE! 🙂 V končni instanci je menda res: VSE JE V NAŠI GLAVI – in bolezen in zdravilo! 🙂

Se oglašam še tretjič, morda tudi zahvaljujoč blagohotni Bredini intervenciji (hvala :), da stvari niso tako enostavne, kot bi se dalo slutiti iz mojega ‘izvajanja’ na podlagi enomesečnega samo-zdravljenja Kandide. Po prespani noči in dodatnem razmisleku sem namreč včeraj nenadoma začutil, da nekaj pri vsej tej ‘moji’ zadevi ne ‘štima’. Nenadoma sem se spomnil oziroma zavedel, da se v zadnjih 15 letih že tretjič lotevam nečesa, za kar sem mislil in čutil, da absolutno koristi mojemu telesu oziroma zdravju. Dvakrat sem se lotil nekih telesno energijskih vaj, istih, in jih dvakrat opustil: ko sem jih začel po evforičnem odkritju njihovega pozitivnega učinka na moje telo in dobro počutje intenzivirati in, morda obsedeno, delati vedno več na njih, se je namreč zunanjemu občutku dobrega počutja pridružil še nek, recimo tako, globlji občutek, da sem, če bom tako nadaljeval, smrtno ogrožen. Morda se zdi banalno, ampak meni začnejo lasje signalizirati, da sem resnično bolan, ne glede na vse ostale morebitne pozitivne znake ostalega telesa!? 🙂 Zdaj se mi je ista zgodba ravno v teh dneh ponovila z zdravljenjem Kandide. Ne bom razpredal: verjetno sem eden tistih, za katere gotovo velja, da je pot v pekel tlakovana z dobrimi nameni. Prijatelji so mi večkrat ponujali znani nasvet iz nekdanjih bratskih republik, ki tako lepo pravi: »Smanji doživljaj!« 🙂 Morda pa bo kdo v tej moji čudni zgodbi le našel kaj zase: dejstvo je, da sem se sam dvakrat iz te na videz tako ‘lepe’ zgodbe’ izvlekel. Neke izkušnje torej kljub vsemu imam!? 🙂 Vso srečo in veliko zdravja vsem! 🙂

Borut

BoZu, hvala za prispevek! Vesel sem za vas, da vam dieta za kandido pomaga! Test kandide sem že naredil, po branju Bredinih priporočil, in je nek minimalen efekt. Vendar se mi nekako ni zdelo, da je to bistvo mojih težav. (Obravnava na Inštitutu za Preventivno Medicino je dala precej smisleno diagnozo, več o tem v naslednjem prispevku.)
Vaš prispevek mi je spet dal misliti na vse poskuse in rezultate mojega truda z raznimi (alternativnimi) pristopi v zadnjih letih. Nekateri so mi začasno škodili, nekateri niso imeli efekta, nekateri so delno pomagali, še vedno pa sem precej revno. Ko se mi je od redkih pozitivnih stvari stanje izboljševalo, sem bil strašno navdušen, enkrat celo zelo prepričan, da sem že na poti do ozdravitve.
V tem času je en kup znancev rešilo en kup težav z različnimi metodami. Seveda so vsi po vrsti prepričani, da bo tista stvar nedvomno v celoti rešila tudi moje probleme. V odvisnosti od njihovega karakterja so mi s tem bolj ali manj težili. Da ne bo nerazumevanja, s tem nikakor ne merim na vaše prispevke, čisto korektni se mi zdijo, rabimo takšno navdušenje. In voda, pozitivno razmišljanje in podobno, so absolutna zdravila, se strinjam, meni samo pitje vode takoj zjutraj skrajša čas jutranjega okrevanja iz 2h ur na pol.
Tudi sami na koncu ugotavljate, da morda kandida le ni vaša edina oz osnovna težava, oz se vam pojavlja dvom.

Kar me spet spomni na mojo večno dilemo pri vseh mojih poskusih. Začneš eno stvar (dieta, zdravljenje…), ki na začetku kaže super rezultate, s časom pa kar ni več efekta. Zelo težko je ugotoviti, ali stvar še ne izvajaš dovolj časa, ali jo napačno in še vztrajati, ali jo opustiti in poskusiti drugo metodo. Če vztrajaš premalo časa, si zamudil morda edino priložnost za izboljšanje, če vztrajaš preveč časa, samo izgubljaš čas. Meni se niti časovno ne izide izvajati vseh že preizkušenih tehnik, ne stlačim jih v en dan. Ista dilema se seveda pojavlja pri zdravljenih, kjer glavni dirigent nisi ti ampak je to zdravnik ali alternativec.
Spet drugi aspekt je vrstni red izvajanja stvari, v danem času nekaj lahko ne pomaga, ker je treba pred tem rešiti nek drug problem oz še nisi v stanju izvajati določene metode.
Početje je seveda smiselno, tudi če da le delne rezultate, nekako moramo ozdraveti. Ali vsaj malo izboljšati kvaliteto svojega življenja.

Kar hočem povedati, je, da je treba biti aktiven, vztrajen, optimističen in predan, hkrati pa vsake toliko časa realno oceniti napredek in preverjati, da si ne delaš morebitne škode.

Bil sem na interpretaciji rezultatov holter testa na Inštitutu za Preventivno Medicino (naprej IzPM).

Najprej moram povedati, da je obravnava na IzPM individualna. Standardno se jim najprej pošlje kratek opis svojih težav, nato gre tja na prvi posvet, kjer se dogovori, kakšna diagnostika je smiselna, nato se izvede to diagnostiko, jo interpretira, in šele nato se človek lahko odloči za zdravljenje. Ni pa nič obvezno, lahko greste na lastno željo na 3 posvete brez ničesar drugega, ali pa na 20, s tem da je seveda vprašanje, kakšna korist je od tega, če ne sledite priporočilom, ki jih na teh posvetih dobite. Zdravljenje tako ni vnaprej določeno, ampak individualno. Tako je moj scenarij le eden od možnih. In je v splošnem bolj primerno prebrati njihov opis posameznih programov na .

Da najprej pojasnim, kaj ta holter je in kako se ga uporablja v SKU namene, no, vsaj kako in kolikor jaz to razumem. Holter je prenosni EKG, torej v osnovi beleži bitje srca. Je majhna škatlica, ki jo imate okrog vratu, iz nje pa 3 (ali več) žic do elektrod, ki jih prilepijo na različna mesta na trupu. Na IzPM sem dobil holter za 24 ur, ta čas sem si moral beležiti vse aktivnosti. V tem času je treba izvesti tri stvari: delati, vsaj 20 min dihanja skozi nos noter skozi usta ven in določen čas fizične aktivnosti s prej omenjenim dihanjem (pri meni je bilo slednje zaradi mojega stanja precej kratko). Iz teh rezultatov (kot si jaz predstavljam, je to le signal bitja srca na treh mestih) poseben softver na meni neznan način izračuna delovanje vegetativnega živčnega sistema (naprej ŽS).
Ker sem sam malo narobe razumel, kaj ‘vegetativni ŽS’ sploh pomeni, podajam morda malo poenostavljeno razlago: poleg ‘somatskega ŽS’ (zavestni premiki telesa skozi skeletne mišice) imamo še ‘avtonomni ŽS’ (kontrola v večini pod nivojem zavesti), slednji se deli na ‘simpatični ŽS’ (beg-ali-boj oz. fight-or-flee odziv) in ‘parasimpatični ŽS’ (se aktivira, ko počivamo, rest-and-digest, feed-and-breed). ‘Vegetativni ŽS’ obsega ‘parasimpatični ŽS’ in ‘nezavedni del simpatičnega ŽS’. Nezavedni del simpatičnega ŽS mi je bil pojasnjen takole: hojo izvajamo več ali manj nezavedno, to je ta nezavedni del, to da jo pospešimo, pa je zavedni del oz. zavedno vplivanje.
Da se vrnem nazaj, izračun delovanja vegetativnega ŽS je prikazan grafično, iz česar je videti, kdaj je aktiven simpatični del in kdaj parasimpatični del. Potem se pa gleda preiskovančeve zapiske, kdaj je kaj delal in kakšen je ob določenem času odziv simpatičnega in parasimpatičnega ŽS.
To mislim da je le en del funkcionalnosti holterja, sicer pa rezultati obsegajo še več listov raznih rezultatov, ki jih določi softver iz originalno zajetih podatkov.

Pri meni je bil ugotovljen manjko aktivacije parasimpatičnega ŽS, aktiviral se je le pri spanju in ob hoji z zgoraj opisanim dihanjem. Problem je, da se mi parasimpatikus ne aktivira ob drugih vrstah počivanja, tudi ob počivanju z zgoraj opisanim dihanjem ne. Niti ob meditaciji ne, tu sicer uspem umiriti moj um, ki bi stalno nekaj razmišljal, počivalnega efekta od tega pa očitno ni. Ta ugotovitev, skupaj s kupom drugih rezultatov holter izvida, je prvi del podatkov za končno diagnozo.
Drugi del je povišan kortizol v prvih in drugih krvnih testih, ki je direktno povezan s stresom.
Tretji del pa je rezultat PEP stres testa, kjer sem od možnega rezultata od 0 do 4 zgleda da dosegel najslabšo – 4. Jej! 🙂 Detajlna interpretacija PEP stres testa še sledi v nekaj tednih, ta sumarna ocena nekako generalno pove, koliko sem pod stresom, detajlna interpretacija s strani psihologinje pa pove vzroke stresa oz stresne vzorce.
Četrti del pa je še kup precej standardnih vprašalnikov, večinoma psiholoških oz takšnih, ki ugotavljajo določene naravnanosti človeka.

Iz tega ne rabiš biti ravno jedrski fizik, da ugotoviš, kaj je glavni problem. 🙂 Stres. Stalno sem ekstremno pod stresom in s tem hkrati pod adrenalinom. Mehanizem počitka sploh ne deluje več. To dvoje skupaj je s časom privedlo do stanja kronične utrujenosti. Sedaj se lahko včlanim v društvo. 🙂
Moje prvo vprašanje je bilo seveda, kako to pojasni te moje čudne glavobole, predvsem od hoje. Pojasnili so mi, da sem zaradi stresa in adrenalina stalno na obratih in da sem postal odvisen od adrenalina. Hoja je, kot sem zgoraj napisal, poleg spanja edina detektirana aktivnost, ki sproža parasimpatikus, ki naj bi normaliziral stanje (adrenalina), in glavobol je odpor proti tej normalizaciji. Po spanju se tudi zbudim z glavobolom. To, da sem stalno na obratih, se popolnoma strinjam, to sem zaznal že sam med meditacijo, ko zelo težko umirim misli, nisem pa razumel, da je to pri meni tako poudarjeno. Ena glavnih težav kvantificiranja intenzivnosti simptomov, kot npr. debata koga kaj bolj boli, vse boli ‘dosti’.
Imam sicer še milijon vprašanj glede tega ali onega simptoma, ampak ne vem, če so sploh smiselna, ker se čisto vsega ne da vedno pojasniti. V takšnem stanju kot sem, čisto verjamem, da je možen kakršenkoli simptom.
Ker se mi je vse to začelo dogajati po 2-letnem prekomernem delu, preukvarjanju z magisterijem in kupom hobijev, je najverjetneje to glavni vzrok. Sicer pa so mi potrdili, da je pri meni stres fizični, mentalni, čustveni, kemijski, morda sem še kakšnega pozabil.

Zdravljenje, če se zanj odločim, bi v mojem primeru vzporedno vključevalo povečevanje fizične aktivnosti (trenutno je cilj 2x5min hoje z dihanjem 4x na teden), in delo na povzročiteljih stresa (kot jih je pokazal PEP stres test, te interpretacije še nimam). Po cca 3h mesecih spet ponovitev krvnih testov in holterja, da se vidi napredek.
Rekli so mi, da še niso imeli pacienta, ki bi fizično tako malo zmogel na takšen način (specifika s temi glavoboli), no, tudi nasplošno zgleda, da sem en bolj ekstremnih primerkov. Da pa imam glede na diagnostiko in nadpovprečno motivacijo precej dobro prognozo. Da pa zna trajati, tudi več let.
Tole je precej težko slišati, ampak kaj hočemo, gremo v akcijo!

Sem pa sicer zelo zadovoljen, po nekaj letih raznih preiskav, ki so bile vse BP, tale sploh ni BP, vse je precej ekstremno narobe!

Na moje vprašanje koliko je na krvne nivoje kortizola vplivala zame precej naporna in zato stresna pot do odvzema krvi, so mi rekli, da je to sicer vpliv, vendar da pri vseh drugih pokazateljih na stres ta del ponavadi malo prinese k celotnemu kortizolu; večina je posledica dejstva, da sem pod stalnim stresom.

Ravno berem Ihanovo knjigo ‘Hvalnica rešnjemu telesu’, kjer opisuje napravo, s katero ‘meri energijo, mišice, živce…’. Če si prav predstavljam, je to ravno holter. V knjigi je nekaj primerov pacientov, kako holter pomaga pri diagnostiki, en primer je precej enostaven, mislim da gre za violinistko, ki ji naprava izmeri precej velik pulz cel čas njenega dela. Kar potem kot ‘strojnik’ preračuna, da je to isto, kot da bi vsak dan tekla 90km, kar seveda ne gre. Torej težava v smislu prevelike obremenitve od dela (ki ne bi smelo imeti takšnega efekta), za razliko od tega, kar opisujem zase.
Tole podajam samo za primer, da je moj scenarij le eden izmed možnih in ga ni jemati kot standardno obravnavo. IzPM se ukvarja na splošno s kroničnimi težavami in drugim, ne samo s SKU. In SKU ima ogromno variant, je le ime za množico izvornih težav.

Dobil sem že tudi kup priporočil, kaj početi in kaj ne. Npr. dihanje samo skozi nos in podobne stvari za moje stanje niso primerne, ker povečuje že tako preveč aktivno razmišljanje. Nekaj o spremembi prehranjevanja, predvsem v smislu zmanjšanja količine sadja, ker preveč karbohidratov prek povišanja inzulina povišuje kortizol/adrenalin. Akupunktura ni primerna, če sem prav razumel, zaradi bolečin od vbodov. Z EFT, zanimivo, priporočajo, da počakam in ga izvajam po njihovih navodilih. Nič nimajo proti raznim vzporednim energetskim zdravljenjem.

V zdravljenje bom seveda šel, kaj mi pa ostane drugega. Tudi oni so mi rekli, da je edina njim znana smiselna alternativa rehabilitacija v Soči, ki pa se mi po opisih in opisu gospe tu na forumu zdi da ni tako primerna zame. Pa zdi se mi, da imajo najbolj celovit pristop.