Spoštovani,

Sin je v avgustu mesecu dopolnil 4 leta, septembra pa prvič vstopil v vrtec. Začele so se težave, ki se samo stopnjujejo.
Njegov dan se začne s steklenico mleka cca. 2,5dcl, potem ga odpeljem v vrtec. Ponavadi za zajtrk poje kakšen košček kruha, ali pa še to ne. Pri kosilu odklanja vso hrano, a ker ga vzgojiteljica že ponzna, mu od zajtrka prihrani košček kruha. Po kosilu sledi počitek, ko vsatenjo pa imajo še popldansko malico. Včasih poje kakšen sadež, a zelo redko, kakšen košček kruha. Domov ga pripeljem okrog 15:00, kjer ga čaka kosilo, a spet nič ne poje. Zelo je odvisno od dneva. Ko je bil majhen je jedel vse, potem pa je začel odklanjat, riž, pašto, zelenjavo… Na njegovem jedilniku je ostal tako, le krompir, dunajski zrezek, juha, fižolvka, hrenovka, polpet, mogoče pizza, a je poje malo. Skratka nič.

Sin je zelo, zelo trmast, raje se bo odpovedal vsemu lepemu in bil kaznovan, kot da bi jedel.

Mislim, da je skrajni čas za ukrep. Kaj mi svetujete?

Hvala in lp
B

Pozdravljeni,

gotovo je, da vam ni lahko ob stalnih bojih s sinom glede hrane. Vendar menim, da o motnjah hranjenja pri tej starosti ne moremo govoriti. otroci res zavračajo lahko določeno vrsto hrane ali pa vse po vrsti, vendar kadar se to stopnjuje, je najbolje, da greste na pogovor h njegovemu pediatru ali pediatrinji. Včasih sicer osebni zdravniki ne znajo najbolje prisluhniti – sicer ne pravim, da je vaš oz. otrokov zdravnik takšen, vendar za vsak primer, če bi vas prehitro odpravil, lahko kontaktirate tudi gospo Anderluhovo na Pedopsihiatričnem oddelku na Vrazovem trgu. Možnost je pa tudi otroški psiholog – glede tega vam tudi že omenjeni zdravniki lahko kaj povedo.

Otroci se sicer marsičemu upirajo, lahko imajo tudi določeno obdobje, ko res zavračajo hrano. Razumem vašo skrb, saj vso hrano potrebuje za razvoj in rast, vendar ta obdobja sčasoma minejo. Bi pa vam predlagala, da opustite pritiske in kaznovanja povezana s hrano-ker si otrok to lahko dobro zapomne in možno, da bi v prihodnosti to negativno delovalo nanj. Najtežje je ne obračati pozornosti, čeprav je včasih to potrebno. v vsakem primeru se posvetujte pri omenjenih osebah, vendar prenehajte s pritiski.

Mogoče boste kakšno informacijo glede tega našli tudi na forumu starševstvo in medseboni odnosi – je več podforumov in mogoče boste našli kaj primernega zase tudi tam.

Vse dobro.

Tatjana

Hvala za vse vaše namige in pomoč.

lp
B