ni za zanemarit. poskušaj s pogovorom izvedeti kaj več in če ugotoviš, da je res, ne čakaj, da mine. obiščita pediatra, ki vama bo dal napotnico. upam, da gre le za domišljijo

moj brat ima enake težave. ima shizofrenijo 🙁

ni nujno, da bosta dobila takoj napotnico za psihiatra. lahko, da ga bodo najprej poslali k nevrologu, da pregleda glavo

ima kdaj tudi glavobole?

Jaz bi to vzela zelo resno. Čimprej se obrnite na zdravnike.

Se podpišem pod tole! Če je le otroška igra se bo tako izkazalo.Če gre za resnejšo zadevo,pa je nujno ugotoviti čimprej!

Mene bi pa kot prvo zanimalo, če je že storil kaj spornega. In zdaj išče vsa mogoča opravičila. Vem, da je treba vzeti resno, obstaja pa možnost. Ob poplavi informacij preko TV ja in prijateljev, ki spremljajo raznorazne serije, ta možnost ni izključena. Morda ima travme, pa se je tega domislil.

Ti ga najbolj poznaš, ampak od kolegice sinu se je podobno začela shizofrenija. Tudi jaz bi ga peljala k zdravniku. Če niste seveda gledali kakega filma s tako vsebino, pa zato to govori.

Ne rabi napotnice za psihijatra, lahko se dogovoriš neposredno tam.

tudi jaz mneim da se z otrokom pogovori in skušaj dobit čim več podtakov. potem pa se posvetuj z pediatrom, pravzaprav bi morda lahko to najprej izvedla v šolski svetovalni službi, morda za prvič brez otroka, potem pa boš videla kaj ti svetujejo. kako ukrepat naprej ti bi morlai znat svetovat. šola ima tudi psihologa tako da bi moral poznat odgovor na tvoja vprašanja.

Hvala vsem za odgovore !

Glavobole ima le občasno, ampak res redko. Morda 3-4 krat letno.

Ja, težava je v tem, da si sin večkrat kaj izmisli, oziroma kaj prikroji, da mu recimo kaj ni treba delat, da se kakšni situaciji izmuzne.
To, da mu nekdo govori, da naj kaj naredi, je že enkrat omenil. Že kar lep čas nazaj. Ampak takrat ga je biksal in ker je brihten in si vse mogoče že izmislil, sva z možem rekla nič, verjetno njegova fora.
Včeraj je pa o tem tudi začel, ko sva se pogovarjala, da spet ni naredil domače naloge. Je pa res, da ni rekel nič o domači nalogi. Ni bilo tako, da bi hotel opravičiti nedelanje domačih nalog.

Je pa le en primer izpostavil, da ga je glas nagovarjal, da naj zakriči. In baje je to tudi potem naredil, ker mu glas ni nehal govoriti. Naj bi bil z možem takrat v trgovini. Mož se nič ne spomni. Tudi sin pravi, da je od tega kar nekaj časa. ko sem za še kakšen primer vprašala, je rekel, da se nobenega ne spomni. Ve le to, da če naredi, kar mu glas govori, ali če samo delno to naredi, glas ne utihne. Ko pa naredi, pa utihne.

Verjetno bo res najbolje iti k psihologinji v šolo. Čeprav me je strah in sploh ne vem, kako naj to psihologinji razložim. Tudi z učiteljico bi se zelo rada pogovorila, ker je sin rekel, da se to velikokrat v šoli zgodi, da se mu nekaj v možganih premakne in potem sliši glasove. Da bi ji lahko v dani sitauciji povedal, da se nekaj z njemu dogaja in mu morda ona lahko kaj pomaga.

Hvala še enkrat! Nekako mi je lažje, ko to nekam zapišem, ker je priletelo kot strela z jasnega.

To kar opisuješ, je lahko zelo resno, ali pa tudi sploh ne. Jaz bi vseeno vprašala pediatra, pa da ti da potem napotnico za k specialistu. Specialist bo pa že vedel, a gre za otroško domišljijo, ali ne.

.. ampak ta zadeva nima kaj iskati v šoli in pri šolski psihologinji. Pojidi k zdravniku!

ne hodi k psihologinji v šoli!!! Ona kot prvič ni usposobljena za take “motnje”, kot drugič, pa je velika verjetnost, da bo tvoj otrok zaradi tega stigmatiziran kot poseben, bolan, ali pa še kaj hujšega.

Pojdi lepo k pediatru in se z njim dogovori, kako in kaj.

Vprašaj ga, če je to njegov ” tok misli “, ki ga ima vsak človek. Oziroma ga vprašaj, če takrat lahko preusmeri misli na kaj drugega. Naj pojasni, kakšen je glas – barva, glasnost-, primerjava s kakšnim drugim glasom.. Po moje je tok misli, ki ga sam usmerja. Pogovor, pogovor in še enkrat pogovor. Marsikaj še odraslim ni jasno, otrok pa včasih pri svojih strahovih potrebuje osebo, ki mu lahko zaupa čisto vse in ki ji nobeno vprašanje ne bo neumno. Težava je lahko povezana s šolo. Ugibam.

Spoštovana skrbna mamica!
Lepo, da si to dala ven iz sebe, zato smo tu, da podelimo in gorje in dobro.

Dobila si mnogo dobrih in uporabnih mnenj od MON-ovk in zdaj bosta lažje doma ukrepala po vajinem dogovoru z možem, bodisi stopiti do zdravnika, morda specialista…ali se lotiti zadeve mirno in najprej po alternativnih načinih, ki so na voljo.
Nekdo mi je nekoč rekel, da se zdravnikom specialistom ne sme kaj prehitro reči “da slišimo glasove”, ker je tu, v Lj, zelo blizu Polje in ….previdno s tem pač!

Svetoval bi ti, da doma izpeljete kakovostno čiščenje kompletnega stanovanja, najprej na fizičnem nivoju, če živite v hiši potem tudi okolja, dvorišča in vsega, kar je vaše. Odpeljite stran vso navlako in jo dobro preglejte, morda je otrok prinesel nekaj iz pokopališča ali od kje drugje, ker se na to “prilepijo” negativne vibracije, ki v mnogih primerih najlažje “obdelujejo” prav otroke, saj so najbolj ranljivi in precej odprti prav oni. Morda je nekdo v vaši družini imel “nekaj podobnega”, tudi to ugotovite in se detajlno pogovorita.

Po tem čiščenju se lotite bolj finega čiščenja oz. naredite dobre rituale s soljo in rižem ter seveda na koncu vam priporočam, da naredite “Ritual po Karen Kingston.”

Nato je nujno narediti “energetsko zaščito stanovanja”, oz. aktivirati dobrohotne energije, ki postanejo dominantne in odženejo eventualne prisotne negativne vibracije.

Z vsemi načini čiščenja slabih prisotnih energij, ki jih boste naredili, si boste izboljšali osnovne energetske pogoje v vseh bivalnih prostorih, da sami lažje, brez zmede in bolj natančno ugotovite, kaj pravzaprav se dogaja z vašim malčkom, je to samo otroška domišljija (osebno bi si zelo prizadeval ugotoviti, koliko na ta način želi pritegniti vašo pozornost), in koliko pravzaprav gre v vašem primeru zares in se nekaj, boh ne daj, “kuha”.

Srečno!

Nekdo mi je nekoč rekel, da se zdravnikom specialistom ne sme kaj prehitro reči “da slišimo glasove”, ker je tu, v Lj, zelo blizu Polje in ….previdno s tem pač!

Nekaj je resnice-Polje bi izpustila.

Glede na tole napisano.

Prvo kot prvo, posvetuj se z izbranim pediatrom. Odsvetujem ti kakršnekoli psihologe, svetovalne delavce in tiste, ki o medicini in psihiatriji nimajo pojma – pri prvih se žal res lahko zgodi socialna stigma tvojega otroka, pri drugih pa celo zdravstvena škoda.

Drugo kot drugo, “slišanje glasov” pri otroku lahko nakazuje marsikaj in preden jo vsi kolektivno strašite s shozofrenijo, se zavedajte, da otroška shizofrenija zgleda precej drugače kot shizofrenija pri odraslih. Shizofrenija, ko jo poznamo pri odraslih, je namreč po dosedaj znanih podatkih v povezanosti z aktivacijo spolnih hormonov, torej se pojavlja od adolescence naprej. Otroška shizofrenija je redek pojav in se kaže predvsem kot pretirana introvertiranost, izogibanje socialnim stikom, včasih pretirani strahovi – fobije. Torej precej drugače kot pri starejših. Poleg tega je shizofrenija v resnici sindrom – torej ime za več pojavov, ki se povezano pojavljajo in ne enega samega. “Glasovi” so celo pri odraslih samo en pojav in ne zadostujejo za diagnozo celega sindroma, če ni obenem prisotno še kakšno drugo izkrivljeno doživljanje realnosti. Pri otrocih pa “glasovi” sploh niso del sindroma shizofrenije.

draga mama “Kakoinkaj”, javljam se še enkrat.
napisala si, da se boš s sinom obrnila na šosko psihologinjo, kar ti toplo odsvetujem. psihologinja po vsej verjetnosti ne bo znala pomagat, lahko pa se ti zgodi nepotrebno – sin dobi oznako in še eno priložnost, da ga označijo za problematičnega. ne vem, kakšno psihologinjo imate, ampak velikokrat se zgodi kaj takega, zato te prosim, da razmisliš. tudi z učiteljico se zaenkrat na tvojem mestu o tem ne bi pogovarjala.

v sina ne vrtaj preveč, da se mu ne bo zazdelo fino in bi znal sfantazirat še kaj 🙂 saj vemo, kakšni so in smo bili otroci. poskušaj ga drugače, v hecu vprašat o tem… če ga kdaj tudi kaj poheca, če mu je bil glas znan… če se kdaj pogovarja z njim…

lahko, da gre za vest, misel, ki vsakega od nas kdaj spreleti, lahko pa dejansko ima glasove. definitivno svetujem, da otroka spremljaš in če boš imela občutek, da to ni bil edini primer, ko je slišal glasove, ga pelji k zdravniku. ne zanemarjat tega.

znaki shizofrenije se lahko začnejo pojavljati že v otroštvu. moj brat je bil v nižji stopnji osnovne šole, ko se je začelo. nihče temu ni posvečal pozornosti. bil je živahen in izredno inteligenten, kar je značilno za te bolnike. sem in tja je imel težave z glavobolom, ki se je z leti stopnjeval.
tudi glasovi so se mu stopnjevali in povečali pri 24 letih tako močno, da ni bil zmožen več živeti. ni zmogel preprostih vsakodnevnih funkcij

ne želim te strašit, delim pa s tabo našo izkušnjo, da lahko pravočasno preprečiš hujše, če je možno. zaenkrat bodi poznorna, veliko se z njim pogovarjaj in še en nasvet (vem, da nisi prosila zanj, ampak si bom drznila vseeno…) – dajte sinu možnost samostojnosti, da sam skrbi za vsakodnevne stvari, da ima možnost, da odrašča v moža. ne odnašaj mu riti, crkljaj ga, ampak ne naredi ga odvisnega od sebe, naredila mu boš uslugo!

upam, da ne zameriš, ker sem si dovolila vtakniti v to. dejstvo je, da je med shizofreničnimi bolniki ogromno “maminih sinkov”, fantov, ki jim je bilo vse dovoljeno in ki nikoli niso dobili priložnosti, da bi se osamosvojili!

s tem toplim nasvetom končujem in vam želim, da vse dobro

Najlepša hvala za vse besede za vse nasvete. Vsekakor sem vsakega vesela!

Zelo rada bi še kaj napisala, kako in kaj, ampak enostavno ne bom. Karkoli bom več o sinu, o šoli napisala, lahko nekdo odkrije, kdo smo. 🙂 Kar pa seveda nikakor ne želim.

Po vsem, kar sem prebrala in danes tuhtala, sem prve korake že šla. Dobila že prvo pomoč, tako da mislim, da bomo lepo prišli do dna, tega “fenomena”. Pa naj bo bolezen, sindrom ali zgolj kaj drugega.

Pomagali ste mi, hvaležna sem vam! Pa srečno!

ja, glasovi so znak shizofrenije, ampak tipično se pojavijo okoli 20 leta! Tako da to ni ravno prva stvar, ki bi jo pomislila pri 8-letniku.
Lahko kaka druga psihotična / psihiatrična ali nevrološka motnja; mogoče zgolj razvnoja posebnost.
Vsekakor je resna stvar.
Pogovori se z pediatrom. Tudi jaz šolske psihologe odsvetujem, ker niso izobraženi za take motnje. Druga možnost je Svetovalni center za otroke, mladostnike in starše, kjer sprejmejo otroka klinični psihologi, v timu pa tudi pedopsihiater in drugi.
Se je pa fino v šoli pogovorit, ali tudi oni kaj posebnega opažajo, ali se kaj izrazi v njegovem vedenju. A se stvari dogajajo le doma ali tudi v šoli. To anamnezo je pa koristno dobiti. Saj ne, da takoj poveste o glasovih. Nekako “spalamudite”, ko vprašate.

Kakoinkaj,

Jaz tvojemu sinu verjamem in nikakor ne gre za kakšno bolezen ali motnjo. Prosim, obrni se na Ljudmilo C. Stele iz Ljubljane. Vsaj kliči jo po telefonu in povej, kaj se dogaja. Gospa je specialistka na svojem področju.

Okoli nas živijo bitja, ki jih normalni ljudje ne vidimo. Vse je lepo in prav, dokler ta bitja niso moteča. Najhuje pa je – kar pa je v vašem primeru – da se neka druga duša ali bitje prisesa nate.
Prosim, pokliči to gospo in ji opiši svojo situacijo. Moje mnenje je da tvojega sdina lahko reši teh glasov (bitij).